Po "Gospodarju golega ozemlja", kot so ga klicali Eskimi, se imenujeta dve jezeri v Saskatchewanu, on sam pa se je v tridesetih letih 20. stoletja na naslovnicah ameriških in kanadskih časnikov pojavljal v eskimski opravi. Knjigo o njem je v devetdesetih napisala Cvetka Kocjančič, pomeni pa kamenček v mozaiku neštetih zgodb, ki so jih živeli Slovenci po svetu.
Brskanje med slovenskimi izseljenskimi in zamejskimi tiskovinami je le eden od tokratnih predlogov za branje iz zakladnice NUK-ovega arhiva, ki jih Žiga Cerkvenik iz Narodne in univerzitetne knjižnice vsak teden pripravlja za naše bralce.
Na MMC-ju skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico vabimo k odkrivanju dragocenosti iz digitalne knjižnice, ki jo prepaja več kot 800.000 enot gradiv. V času samoosamitve, ko so vrata zaprle tudi javne ustanove, lahko namreč za vsebinami še vedno brskamo po najrazličnejših besedilih in gradivih Digitalne knjižnice Slovenije, ene največjih zbirk slovenskih besedil in drugih gradiv, ki so prosto dostopni na spletu.
Vabljeni k digitalnemu raziskovanju s pomočjo pričujočega izbora.
"Amerika je čuden svet. To boš kmalu zpoznal."
Narodna in univerzitetna knjižnica hrani največjo zbirko pisne dediščine slovenskega naroda. Že od ustanovitve sistematično zbiramo vsa knjižnična gradiva slovenskih avtorjev, ki govorijo o Sloveniji in Slovencih oziroma so napisana v slovenskem jeziku. Posebno pozornost pri tem namenjamo gradivu, ki ga ustvarijo pripadniki slovenskega naroda izven meja Slovenije. Slovenci so se v različnih zgodovinskih obdobjih izseljevali iz matične domovine in povsod, kjer so se naselili, pustili svoje sledi. Negovali so svojo kulturo, jezik, običaje in poskrbeli tudi za pisano besedo. Kar ena petina pripadnikov slovenskega naroda živi izven meja Republike Slovenije. Obsežna zbirka slovenskih izseljenskih in zamejskih tiskov na Digitalni knjižnici Sloveniji omogoča edinstven vpogled v življenja in usode naših rojakov po svetu. V njej najdete prvi slovenski časnik v ZDA, različne vodnike za slovenske izseljence iz začetka 20. stoletja, prekrasno pisemsko zgodbo o ljubezni na daljavo ter usodo samotnega lovca in raziskovalca Janeza Planinška – Eskimo Charlie-ja, ki je za svoj dom izbral neraziskane divjine severne Kanade.
Štirje letni časi
Fran Krašovec (1892-1969) je bil eden najvidnejših slovenskih fotografov iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Njegova ustvarjalna pot ga je vodila po vseh sodobnih tokovih v fotografiji. V začetku je sledil smeri pikturializma, se motivno poglabljal tako v naravo kot kasneje v človeka ter fotografiral vsakdanje objekte. Večino svojih fotografij objavljal v tedanjem periodičnem tisku (Mladika, Jutro, Življenje in svet itn.) in za svoja dela prejel številne nagrade. Na Digitalni knjižnici Slovenije si lahko ogledate približno tisoč Krašovčevih fotografij, ki večinoma sodijo v njegovo zadnje ustvarjalno obdobje. Fotografije s čudovitimi prizori vsakdanjega mestnega in podeželskega življenja, so razdeljene v štiri vsebinske albume (Pomlad, Poletje, Jesen in Zima), ki skupaj sestavljajo impresivni ciklus Štirje letni časi. (Za ogled galerije morate usposobiti Flash.)
"Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten"
Naše tokratno bralno priporočilo sta dva klasična slovenska zgodovinska romana, ki že vrsto generacij burita domišljijo mladih bralcev. Fran Saleški Finžgar nas v Pod svobodnim soncem popelje v čas spopadov med slovanskimi plemeni in bizantinske vojske na našem ozemlju in v njem pričara idilično sliko življenja v skromnosti ter sožitju plemenske skupnosti.
Manj romantičen, a kljub temu na svoj način privlačen je opis življenja rokovnjačev, zloglasne združbe razbojnikov in izobčencev, kot sta ga v istoimenskem romanu podala Josip Jurčič in Janko Kersnik. "Toliko let je že, kar se je ta človeška ljuljka zasejala, ti rokovnjači. Ali nihče ne ve, koliko jih je. Pa kje so rokovnjači, kje jih je mogoče prijeti? Enkrat so, pravijo, v Jelóvici, enkrat v Udinem borštu, enkrat v Črnem grabnu, enkrat v Jermanovih vratih, enkrat v kamniških mestnih gozdih nad izvirom Bistrice. To so pa le taki kraji, kamor nihče ne more za njimi, kdor nima vseh tistih hudičevih pomočkov in urokov, katere imajo oni sami, ki znajo vedeževati in coprati. Gospoda lahko druge ljudi pošiljajo lovit in sledit jih. Gospoda naj gredo naprej nad rokovnjače, bodo videli, kaj bodo opravili, dokler sami nimajo v žepu roke od takega otroka, ki je iz materinega telesa izrezan, in ki, posušena na brinovem ognju, rokovnjače varuje, da se znajo nevidne narediti, kadar jim se najhuje godi. Zato se imenujejo rokovnjači, ker imajo take otroške roke v malhi s seboj za veliko silo."
Spomin sveta
Digitalna knjižnica Slovenije v letošnjem letu praznuje že 15. obletnico delovanja. Portal, ki danes združuje raznovrstna gradiva številnih dediščinskih organizacij in obsega več kot 850.000 enot gradiv, se je sprva povezoval zgolj posamezne digitalizirane zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Že sredi devetdesetih let smo v NUK pričeli z digitalizacijo najbolj dragocenih in ogroženih zbirk knjižničnega gradiva. Eden prvih projektov na tem področju je bila digitalizacija zbirke slovanskih kodeksov jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki sodi med največje zaklade naše knjižnice. Med mnogimi dragocenostmi v Kopitarjevi zbirki nosi posebno mesto Supraseljski kodeks iz 11. stoletja, eden najstarejših v cirilici napisanih slovanskih jezikovnih spomenikov na svetu, uvrščen tudi na UNESCO seznam svetovne pisne dediščine Memory of the world.
"Prizanašalo se ne bode niti osebam niti strankam"
Če velja, da je smeh pol zdravja, potem so zgodovinski humoristični listi pravo branje za naš čas. Za prvi slovenski satirični list Brencelj v lažnjivi obleki je poskrbel dramatik in pripovednik Jakob Alešovec. Žlahtno tradicijo so nadaljevali Jurij s pušo, Sršeni in pa seveda Pavliha, najbolj odmevni slovenski humoristični list iz druge polovice 19. stoletja, pri katerem so poleg urednika Levstika sodelovali tudi Stritar, Jenko, Jurčič in znameniti češki karikaturist Karel Klíč. S preprosto željo:
"Poštenim poskrbeti h'čemo,
da jim kaj smeha prinesemo:
prijetne šale, dobro slane,
iz Ribnice in iz Ljubljane,
da naša proza, naša pesen
ne bodeta kosmata plesen.
Dovolj je smešnosti vrh zemlje,
kdor zna, blago si s kupa jemlje;
in šala je človeku zdrava –
srce ga boli ali glava."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje