Projekt v nastajanju se je sicer začel z v dokumentarni maniri posnetimi naključnimi utrinki iz babičinega vsakdana, sčasoma pa jih je začela avtorica dopolnjevati z insceniranimi in dramaturško preciznejšimi posnetki, ki so s posnemanjem modnih zgodb v zadnji izdaji dobili obliko popolnoma režiranih prizorov.

Babico namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki izzovejo različne odzive subjekta zanimanja. Hilda se odeta v različne vrste ogrinjal in plaščev prelevi v Super Hildo ter tako spominja na ekscentrično in samosvojo junakinjo, ki se ponaša z nadnaravno močjo starosti in s cigareto v roki predstavlja antitezo, odklon in ugovor pričakovanim lepotnim idealom.
Z združitvijo spontanih na eni in režiranih podob na drugi strani fotografinja gledalcu babico približuje skozi osebno perspektivo. Gledalec, ki je obenem priča Hildinim številnim transformacijam, je tako postavljen pred hudomušni portret, ki se izogiba stereotipnemu pogledu na starostnike, in preizprašuje dominanten pogled na modo in fantazme o večni mladosti.

Fiktivne in idealizirane podobe Hilde je mogoče razumeti tudi kot alternativni način reprezentacije starostnikov. Kljub vsem družbenim iniciativam, ki naslavljajo problematiko starosti in starostnikov, v javnem diskurzu starost in staranje še vedno veljata za hibo in pomanjkljivost, ki jo je z ustreznimi manipulacijami mogoče odpraviti.
Starosti je kljub vse številnejšim poskusom drugačne percepcije še vedno sprejeta kot nekaj negativnega, neprivlačnega ali celo sramotnega, s čimer postajajo starostniki marginalizirana skupina, potisnjena na družbeni rob. V potrebi po novi retorični paradigmi, ki bo demografske spremembe naslavljala tudi na vizualni ravni, se zdi, da je fotografija primeren medij, ki lahko služi kot nosilec sporočila in imaginacije ter odpira nove možnosti interpretacije in načine branja, pišejo v galeriji.

Urša Premik (1994) zaključuje študij fotografije na Visoki šoli za storitve (VIST) v Ljubljani. S fotografijo se ukvarja od srednješolskih let, svoje ustvarjanje pa usmerja predvsem v ljudi. Med njena najbolj odmevna dela sodi projekt v nastajanju Hilda.