Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Praznični 1. november prinaša nekaj informacij ob začetku meseca ozaveščanju o boleznih moških - raku prostate in raku na modih - ter meseca preprečevanja zasvojenosti, v središču katerega je letos zasvojenost mladih z ekrani. Preverili bomo, kako so na 1. november pripravljeni na pokopališču Žale v Ljubljani, nekaj pozornosti pa bomo s patrom dr. Karlom Gržanom namenili tudi razmišljanjem o smrti, izgubi in žalovanju. Praznično obarvane prispevke ob dnevu spomina na mrtve pripravljajo tudi naši mariborski in koprski kolegi.

Dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Andreja Dobleharja in v režiji Boštjana Vrhovca, je bil že od samega začetka zasnovan za predvajanje ob dnevu spomina na mrtve.

Film je tenkočutno posvečen posebni temi – smrti, ki je v zadnjih desetletjih postala tabu in je odrinjena iz javne zavesti in množičnih medijev.
Pobuda za nastanek dokumentarnega filma so bile spremembe obsmrtnih navad in šeg v povezavi s spremenjenim odnosom do smrti, ustvarjalci pa so si v procesu nastajanja filma zastavljali vprašanja, kako doživeti, razumeti in interpretirati smrt.
V filmu sodelujejo posamezniki z različnih področij, ki so s temi vprašanji neposredno ali posredno povezani oziroma jih interpretirajo v svojih umetniških delih: zdravstveno osebje, antropologi in etnologi, teologi, dramatiki, pesniki in pisatelji, gledališki režiserji, glasbeniki, ljudje, ki se ukvarjajo s pogrebno tradicijo, in posamezniki, ki imajo osebno izkušnjo smrti. Memento mori predstavlja raznolike poglede na smrt, obsmrtne tradicije in kulturo spomina na mrtve ter jih s pomočjo fotografskih, slikarskih, glasbenih in gledaliških del tudi umetniško interpretira. Vanj je vključeno tudi dokumentarno gradivo različnih strokovnih institucij.
Specifična tema je zahtevala poseben pristop pri pripravi snemanja in njegovi realizaciji na terenu. Televizijska ekipa je obiskala tudi institucije, kamor sicer gledalci nimamo vstopa.

31. oktober je dan reformacije, spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju.

31. oktober je dan reformacije, spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Pri nas je želele prinesti v Katoliško cerkev prenovo Primož Trubar, osrednja osebnost tega praznika. Najbolj celovito ga je predstavil literarni zgodovinar in predavatelje duhovne in pastoralne teologije na Teološki fakulteti z oddelkom v Mariboru, dr. Jože Rajhman. Kaj nam želi Trubarolog želi približati, kaj nam bi o Trubarju na praznik radi povedali evangeličani Augsburške veroizpovedi? Spominjajo se 250. obletnice prevoda Nove zaveze Svetega pisma v prekmurski jezik. Iz grškega jezika ga je leta 1771 prevedel Števan Küzmič.
V središču misijonske nedelje so letos postavili lik vsestranskega misijonarja v Zambiji, pokojnega patra Miha Drevenška. Krištof Bajt je tri mesece preživel v ekumenski skupnosti bratov v Taizeju. Lucija Mihalinec pa je prostovoljka pri Katoliški mladini.
Ob praznikih vseh svetih in rajnih se nam ob obisku grobov ali pogovoru z domačimi, znanci, obudi misel na dragega rajnega človeka.

Gluhi in naglušni pri izobraževanju nimajo enakih možnosti. V Ljubljani se trenutno šolajo v rednih šolah štirje gluhi dijaki, ki so prvega septembra ostali brez tolmača pri pouku. Otroci, ki se šolajo na specialnih zavodih pa imajo omejeno izbiro poklicev in kasneje večinoma opravljajo enostavna dela. Ker izjema potrjuje pravilo, vam bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili edino gluho doktorico znanosti v Sloveniji in prvo gluhoslepo doktorsko kandidatko. Obe dokazujeta, da tam kjer je volja, je tudi pot. Vabljeni k ogledu Prisluhnimo tišini v soboto, 30. oktobra, ob predvidoma 14:30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bo pred mikrofon najprej stopil kmetijski minister, ki bo med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako naj vaščani sobivajo z zvermi. Sprehodili se bomo po veronskem vinskem sejmu, ki so ga organizirali kljub ali pa prav zaradi pandemije. »Forešt« iz Novega Mesta si je dovolil oženiti se na Kras, zagnati prodajo rib in celo saditi oljke – škandalozno! Šli smo tudi čez mejo na Krasu, kjer in posneli posledice škode, ki jo zamejskim kmetom povzročajo divji prašiči. Vabljeni k ogledu to nedeljo opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.

Jedi solinarjev so bile skromne, a zelo okusne. Med priljubljene sodijo jedi na žlico, kjer posebno mesto zaseda fižolova mineštra. Tej jedi so glede na letne čase dodajali različne sestavine. Naša kuharica Bianca Zudič je vanjo zamešala mladi divji koromač, ki ima številne zdravilne učinke in daje jedi prav poseben okus. Veliko sestavin za enolončnice pa tudi druge za jedi so solinarji pridelali kar doma. Številni so namreč na delo v solinska polja prihajali z bližnjih kmetij, kjer so imeli raznolik zelenjavni vrt, pa tudi kakšno domačo žival.

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V tokratni oddaji izpostavljamo digitalizirano kulturno dediščino Bele krajine v občinah Metlika, Črnomelj in Semič na podlagi katere se bo razvijalo nove produkte. Digitalizirane zgodbe se dotikajo gradu Črnomelj in Metlika ter trškega obzidja v Semiču. V oddaji vas čaka reportaža o slovenski predstavitvi Slovenije na svetovni razstavi Expo v Dubaju. Obiskali smo turistično borzo TTG Rimini. V pogovoru s še svežo direktorico Kongresnega urada bomo izvedeli kakšna bo prihodnost industrije srečanj. Izpostavljamo zgodbo še sveže odprtega retro brivskega salona Ozbič sredi Postojne, ki je rezerviran samo za moške. V povezavi z Gostinsko-turističnim zborom pa več tudi o izzivih povezanih z delovno silo in motivaciji mladih za delo v gostinstvu in hotelirstvu. V tej luči predstavljamo robotko Vito kot novo delovno silo kolektiva Centra Noordung v Vitanju.

Rocca je svojeglava kot Pika Nogavička, morda še bolj spretna in inteligentna, saj je astronavtova hči. Mladinska pustolovščina, posneta po zamisli Astrid Lindgren.

Rocca je 11-letna mladenka, katere mama je umrla ob rojstvu, zato jo je oče, astronavt, vzgajal kar na vesoljski postaji. Nič blazno nenavadnega, bi rekla Rocca. A Rocca je zanesljivo eno bolj nenavadnih deklet na Zemlji (pa tudi v vesolju). Nekega dne se iz svojega vesoljskega domovanja vrne na Zemljo med običajne smrtnike in vseli k babici, ki do svojega sina in vnukinje goji strašanske zamere. Rocco zanemarja in jo pošlje v čisto običajno šolo. Sledijo neverjetne pustolovščine in čudeži. Rocca postane glavna zanimivost v šoli in zunaj nje, saj obvlada veščine, ki pritičejo vrhunskim svetovnim inženirjem. Poleg tega ne more prezreti družbenih krivic, brezdomcev in brezposelnih, ki jih prvič v življenju sreča na ulici in s katerimi se hitro spoprijatelji. Iznajdljiva Rocca najde rešitev za razredna nasprotja. Ne reši pa le družbenih težav, pobota se tudi z babico in pomaga sošolcem v stiskah.

Izvirni naslov: ROCCA VERANDERT DIE WELT / Nemški film, 2019 / Režija: Katja Benrath / Scenarij: Astrid Lindgren, Hilly Martinek / Igrajo: Luna Maxeiner, Caspar Fischer-Ortmann, Luise Richter

Jernej Šugman pobegne pred podobami vojne in nasilja. Prespi v avtu. En dan, anonimnost vsakdanjika, drugačne so le zgodbe treh junakov.

Jerneja zbudi državljan Goran Šalamon, ki ob zori zapoje ljubezensko balado. Državljanka Sara Dirnbek pa je prišla na delo in se prebuja s skodelico kave. Igralec se pripravlja na svojo dramsko vlogo. Zvečer bo uprizoril monolog o izgubi kraljestva, človeka in ljubezni. Jernej Šugman obišče njemu pomembne ljudi: peka, osebje v reševalnem vozilu, osebje v mestni kanalizaciji … Gleda, posluša, se uči. Na odpadu avtomobilov in v podzemnem kanalu se sprašuje o resnici. Kje naj jo išče? Jo najde v sebi ali v drugih? Za čustveno občutljivost igralec uporabi tehniko preigravanja med protagonistom in antagonistom. Državljan Goran Šalamon obišče termoelektrarno in razdelilno transformatorsko postajo. Zasleduje električno energijo, ker človeku prinaša luč. Državljan je gradbinec, inženir statike, in tudi on se sprašuje o resnici. Zakaj je izgnana s tega sveta? Zakaj je laž postala najnevarnejše orožje? Državljanka opravlja delo čistilke. Čisti prostore javnega zavoda. Mlada ženska si ne postavlja težkih vprašanj, saj življenje že tako ni enostavno. Hoče le živeti… in preživeti. Zvečer v dvorani mestne kanalizacije igralec uprizori monolog. Igra ga Jernej Šugman. Čistilka je končala službo. Na postaji čaka avtobus. Državljanko snažilko igra Sara Dirnbek. Inženir statike pa odpoje svojo ljubezensko balado. Državljan inženir je Goran Šalamon. Svet je postavljen na glavo. Preganja nas strah. Obsedeni smo z varnostjo. Sploh pa, kako naj ljubimo, če smo lačni? Govori mi glasneje. Scenaristka in režiserka filma je Alma Lapajne.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Kaj so nebesa? Ali ni tako, da lahko umrejo tudi otroci ali pa stari starši, in kako nas oči sliši, če je pa mrtev? Kako torej otroci doživljajo smrt mame ali očeta ali pa kar obeh? Nagrajeni danski dokumentarec predstavi žalost, izgubljenost in razumevanje dokončnih dogodkov v življenju, kot jih občutijo in izpričujejo otroci.
BEAUTIFUL SOMETHING LEFT BEHIND / Danska / 2020 / Režija: Katrine Philp

Dokumentarni film se osredotoča na zlato obdobje Dunaja – na začetek nove dobe, ki sta jo v umetniškem smislu najbolj zaznamovala Klimt, prvak dunajske secesije, in Schiele, ki se je po Klimtu zgledoval. Film nas popelje od kavarn, muzejev in galerij, Klimtovega ateljeja, Freudove hiše, mesta Neulengbach, kjer je Schiele živel, Ravene, kamor je Klimt redno potoval, ter do Nove galerije v New Yorku.
Ko se je leta 1918 končala prva svetovna vojna, se je na Dunaju zaključevala zlata doba. 31. oktobra tega leta je, le nekaj mesecev po uspešni prvi razstavi, za posledicami španske gripe umrl komaj 28-letni Egon Schiele. Le malo pred njim je umrl tudi Gustav Klimt. Za seboj sta pustila velikanski ustvarjalni opus in se za vedno zapisala med najvidnejša umetnika slikarstva.

KLIMT & SCHIELE: EROS AND PSYCHE / Italija / 2018
scenarij: Arianna Marelli
režija: Michele Mally

Drevo je preplet intimnih zgodb o družini, žalovanju in mladostni ljubezni, ki se iz sladkih ukradenih pogledov prelevi v prepovedano upanje, potem ko grožnja krvnega maščevanja začrta nova pravila življenja.
Režija: Sonja Prosenc / Igrajo: Katarina Stegnar, Jernej Kogovšek, Lukas Matija Rosas Uršič, Saša Pavlin Stosič, Suad Fazli

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.