Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Gost oddaje bo tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist Dušan Jelinčič. Najnovejše delo v njegovem raznolikem opusu je roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, v katerem pripoveduje o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah in tri leta konfinacije. Očetove spominske zapiske je sin Dušan tenkočutno prelil v presunljivo pripoved o uporu, trpljenju, bolečini in vztrajanju. Dušan Jelinčič bo spregovoril tudi o alpinizmu kot življenjskem vodilu, o svojih vzponih na osemtisočake v Himalaji in romanih z gorniško tematiko. Kot pravi Tržačan in hkrati zamejski Slovenec bo orisal tudi značilnosti mesta, ki ga je upodobil v knjigi novel Tržaške prikazni.

Voditeljica oddaje: Alenka Zor Simoniti

Nekdanji maneken Alen Kobilica je oslepel zaradi tumorja v glavi, postal paraolimpijec v plavanju in smučanju in navdih za slepe športnike.

Hkrati je ustanovil center za mlade slepe športnike Vidim cilj. Dokumentarni film razkriva motivacije in dileme oslepelega manekena. O njem spregovorijo trener Boro Štrubelj, trenerka Dolores Žičkar, športni psiholog Matej Tušek, prijatelji iz Slovenije, Pariza in Milana, dr. Franci Planinšek in dr. Marko Hawlina. Alana spremljamo na njegovih treningih plavanja, kondicijskih treningih, kolesarjenju, pripravah na smučanje, na smučanju, na počitnicah in doma. Sledimo njegovim naporom na tekmovanjih v Malagi, Bratislavi in evropskem prvenstvu za hendikepirane v Berlinu. V Milanu spoznamo agencije za katere je Alen Kobilica delal kot maneken in v Parizu lastnika modnih agencij, ki sta Alena pripeljala v Francijo. Film zaključi sporočilo, da je so bolj kot doseganje vrhunskih športnih rezultatov kljub vsemu pomembne vrednote pomoči soljudem. Za to se na koncu odločil Alan, čeprav svojih olimpijskih sanj ni opustil.

Zimski pozdrav je oddaja narodno-zabavne glasbe, ki bo gostila aktualne predstavnike te glasbene zvrsti, legende, zakonske pare, mlade in neuveljavljene skupine ter posameznike.
Najbolj prepoznaven belokranjski ansambel Tonija Verderberja obstaja že 4 desetletja. Vodja in harmonikar iz Starega trga ob Kolpi bo osrednji gost. Igrali in peli bodo še Murni ter ansambel Naveza s Koroške. V tekmovanju za SPV 2022 bomo premierno slišali Krjavlje, Špas z Evo ter Zdomarje.

Tržaški Jud se spominja pripovedi svojega deda o srednjeveškem mestu Maribor od koder izvira njegov rod.

Maribor je bil center najpomembnejše judovske skupnosti na Slovenskem, ki je občutno zaznamovala življenje v tem trgovskem vozlišču med Benetkami in Dunajem. Med mariborskimi judovskimi trgovci, bankirji, zlatarji in zdravilci tistega časa je izstopal rabin Israel Isserlein, ki ga danes prištevajo med najpomembnejše judovske mislece v zadnjih sedemsto letih. Žal je mariborska judovska skupnost cvetela samo do leta 1496, ko je dal cesar Maksimilijan vse Jude izgnati iz mesta. Večina mariborskih Judov si je za svoj novi dom izbrala primorske kraje od Trsta do Padove in od Splita do Dubrovnika, za svoj novi priimek pa ime Marpurgo. Avtor filma je Boris Jurjaševič.

V biologiji se je zgodila revolucija, ki je zamajala naš pogled na evolucijo in delček naše dednosti. Kdo smo v resnici? Je imel Darwin prav? Naši geni ne povejo vsega, so namreč pod vplivom mehanizmov, ki so jih pred nedavnim odkrile številne mednarodne ekipe. To je zora nove znanosti, epigenetike. Zakaj neka čebela z enakimi geni postane kraljica in ne navadna delavka? Zakaj so dvojčki včasih tako različni? Eden ima na primer kronično bolezen, drugi pa je odličnega zdravja. Epigenetika zna odgovoriti na ta vprašanja. Hrana, onesnaževanje in drugi pojavi v okolju lahko spremenijo program naših genov. Okolje lahko spremenimo in do neke mere tudi te znake, da bi omogočili lepšo prihodnost našim potomcem. Nič ni dokončno, čeprav smo stoletja mislili, da to velja za genetiko. Dokumentarna oddaja razkriva raziskave na tem področju.

OUR GENES UNDER INFLUENCE / LES NOUVEAUX SECRETS DE NOTRE HÉRÉDITÉ / Francija / 2016 / režija: Laurence Serfaty

Dokumentarna oddaja nazorno prikaže, kako se današnji najstniki v Nemčiji v okviru javnega šolstva spopadajo s strahotami holokavsta in druge svetovne vojne. Avtorji so pet let sledili odraščajočim mladostnikom in spremljali njihovo doživljanje, ponotranjenje ali nasprotovanje ustaljenim družbenim vzorcem, saj marsikje družba nacizma ne zavrača, skrajna desnica in ksenofobija se celo krepita, zgodovinski spomin na preteklost države pa je precej razklan.

THE LESSON, TEACHING THE HOLOCAUST TO GERMANY'S GEN Z / Nemčija, Velika Britanija / 2020 / Režija: Elena Horn

Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. Letošnjo zimo in pomlad bomo s strokovnjaki različnih področji iskali odgovore na izzive sodobne osebne multimodalnostne mobilnosti v pretežno urbanih okoljih, se z avtom popeljali v lepe spomine in čase, ko smo se znali odpeljati po lepih lokalnih cestah do tudi Googlu skritih domačih naravnih kotičkov. Pogledali bomo v prihodnost slovenske vozniške umetne inteligence, nadaljevali z našimi preventivnimi pobudami, testirali bomo nove zanimive avtomobile, govorili s tistimi, ki so jih zasnovali, izdelali, in tistimi, ki jih morajo prodati. S pomladjo pa prihaja pred gledalce TV Slovenija in bralce spletnega portala rtvslo.si, še nekaj prav posebnih vsebin in novosti, ki pa naj za zdaj ostanejo še presenečenje.

Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove.
Domačijo, ki stoji le lučaj od smaragdne reke in z neprecenljivim razgledom na Mežaklo ne enem in Pokljuko na drugem bregu, je novi lastnik popolnoma prenovil. Obnova je terjalo veliko truda, sploh ker je morala hiša ohraniti svoje glavne zunanje značilnosti. Stoji namreč v Triglavskem narodnem parku.
Vajeni smo, da lastniki stanovanj, namenjenih oddajanju, v te prostore ne vlagajo pretiranih sredstev. Za najemnike raje manj kot več Vendar najdemo tudi izjeme. Recimo v hiši, v kateri so lastniki prenovo stanovanja zaupali arhitektom in skupaj prišli do zelo všečnega cilja.
Po vsem svetu so čedalje bolj priljubljeni majhni bivalni prostori. Vse več ljudi se odloči za nakup garsonjere ali manjšega stanovanja v strogem središču mesta, ki je »rezervna enota«, medtem ko je dom ustvarjen nekje drugje. Čeprav se v takšnih stanovanjih ne prebiva veliko časa, nekateri lastniki poskrbijo za poseben šarm njihovega bivalnega prostora.

V oddaji, posvečeni najboljšim mladim baletnim plesalcem, se predstavljata plesalca Antoneta Turk in Filip Jurič. Predstavila bosta odlomek baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva v koreografiji Tomaža Rodeta. Antoneta Turk (r. 1991) iz Grobelnega je zaključila šolanje na Madžarski baletni univerzi v Budimpešti, na mednarodnem baletnem tekmovanju Ballet Grand Prix Vienna pa je zasedla prvo mesto v kategoriji profesionalnih baletnih plesalcev z vsega sveta. Filip Jurič (r. 1995) iz Maribora se je udeležil več tekmovanj, na 11. in 13. tekmovanju mladih baletnih plesalcev Slovenije je dvakrat prejel prvo nagrado in zlato plaketo. Dragocene odrske izkušnje je pridobival v predstavah Baleta SNG Maribor, od jeseni 2020 je kot baletni solist angažiran v SNG Opera in balet Ljubljana. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.

V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.

Mejniki judovske skupnosti na Slovenskem izginjajo. Le še nekateri govorijo o zgodovini te skupnosti pri nas, vendar jih ne poznamo in ne prepoznamo v naši bližini. V filmu se sprehodimo po Sloveniji, iščemo mejnike in zgodbe. Tudi zgodbo, ki je najmočneje zaznamovala judovsko skupnost – holokavst, za katerega je po svetu uveljavljen izraz šoa. Po podatkih se je iz taborišč vrnilo le 70 slovenskih Judov. Na žalost pa se o tem delu zgodovine pri nas ni niti govorilo niti učilo v šoli. Zgodba, ki je ostala zavita v molk in katere težo lahko zaslutimo še danes.
V filmu so sodelovali ugledni sogovorci, ki so osvetlili zgodovinski pomen navzočnosti Judov na slovenskem ozemlju od antike naprej in podali refleksijo o povojnem obdobju in odnosu do judovske zgodovine in holokavsta v Sloveniji, pa tudi o razlogih, da se o tem javno ni govorilo skoraj 60 let. Tudi pričevalcev o holokavstu je v Sloveniji le nekaj; večina jih še vedno noče govoriti o tem, zato je še posebno pomembno, da smo za film pridobili sogovornico, ki je preživela Auschwitz, go. Eriko Fürst.

Scenaristka: Katja Stamboldžioski
Režiser: Primož Meško

Spremljali boste posnetek koncerta zasedbe Jani Šepetavec Quartet, ki je nastopila v Jazz Paradise – Jazz Clubu Gajo. Zasedbo, ki izvaja poslušljivo jazzovsko-bluesovsko glasbo, sestavljajo Jani Šepetavec (saksofon, avtor glasbe), Grega Crnkovič (kitara), Erik Čebokli (bas kitara) in Gašper Peršl (bobni). Novogoriški saksofonist Jani Šepetavec je magistriral na Univerzi za glasbo v Gradcu, pozneje pa svoje igranje izpopolnjeval še na mojstrskih tečajih z mentorji Donom Menzo, Davom Liebmanom in Jerryjem Bergonzijem. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.

V okviru Videonoči si boste lahko ogledali široko ponudbo slovenskih glasbenih videospotov vseh zvrsti. Z njimi noč ne bo tako dolga ...