Poletna jutra imajo poseben čar, najlepša pa so v družbi oddaje Dobro jutro!
Tudi v poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Pripravili smo tudi številne nagradne igre in terenska javljanja iz različnih krajev širom Slovenije. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.

Tokrat ne zamudite zgodbe o lastovkah v Piranu, pa tega zakaj je gosenica Fani v Tehnoparku Celje, spoznali boste predsednico Društva proti mučenju živali Ptuj in njeno brezmejno ljubezen do živali, ne spreglejte pa tudi konkretne predstavitve sršenov. Vabljeni k ogledu!
ozivalih@rtvslo.si

RASTLINJAK V JUNIJU
Tik pred 30. obletnico, kar so začeli vzgajati sadike zelenjadnic, zelišč in jagod, smo obiskali družinsko podjetje Cornus. Trenutno imajo več kot tri hektarje obdelovalnih površin. Medtem ko so proizvodni rastlinjaki že skoraj prazni, pa je manjši rastlinjak, v katerem družina goji in preizkuša sadike za lastne potrebe, bujen.
ZGODBA BRUSNIŠKE HRUSTAVKE
Naša ekipa se je tokrat nazobala češenj. Na Dolenjskem še zorijo brusniške hrustavke. Ta avtohtona slovenska sorta češenj je odporna proti škodljivcem, tekne pa ptičem. Domačini jih imajo od nekdaj radi v kompotu in zavitku.
NARAVA V LONCU
Še tako majhen prostor popestri nasad rastlin. V ospredju so lahko sadna ali okrasna drevesa ali grmi, izkoristimo pa vsak delček zemlje in posadimo podrast. Z lepimi cvetovi ali le užitnimi aromatičnimi listi si ustvarimo bujno podobo narave v loncu, pri tem pa pazimo na zalivanje.

Vladimir Kavčič je pisatelj z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in največji mojster vojne proze na Slovenskem.

Ko je Vladimir Kavčič, rojen 1932, leta 2014 prevzemal Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus, so ga tudi uradno oklicali za klasika slovenske literature z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem. Kot je v intervjujih sam večkrat izpostavil, so ga najbolj prizadevala moralna vprašanja, od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka, od kod toliko zla v človeku. Globoko in zavezujoče spoznanje: žrtve vojne so vsi, tako poraženci kot zmagovalci.
Njegov govor ob podelitvi Prešernove nagrade so sodobniki ocenili kot enega najboljših na teh proslavah vseh časov. Pol leta po prejemu Prešernove nagrade je Vladimir Kavčič umrl. Na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču v rodni Poljanski dolini, ne v Ljubljani, kjer je preživel večji del življenja.
Film odkriva manj znana poglavja iz Kavčičevega razgibanega življenja in predvsem njihovo neznano ozadje. Otroštvo v Poljanski dolini, z vojnimi grozotami za vse življenje zaznamovano mladost in travmatično vživljanje v urbanem okolju Ljubljane v nevarnih povojnih letih.Tudi oblikovanje družine z izbranko iz znamenite družine doktorja Breclja, cenjenega partizanskega zdravnika in v povojnem času osebnega Titovega zdravnika.
Vladimir Kavčič je Prešernovo nagrado sprva po večkratnih neuspešnih kandidaturah v jeseni življenja nameraval odkloniti, pa ga je družina prepričala, naj tega ne stori. Že zaradi grenke izkušnje iz sedemdesetih let, ko mu je bila nagrada že namenjena za roman ZAPISNIK o dachavskih procesih, pa je bila po intervenciji politike zaradi »sporne tematike« preklicana, knjige zasežene, strokovna komisija pa zamenjana. Pa to ni bila edina Kavčičeva grenka izkušnja. Med prvimi je pisal o takoimenovanih prepovedanih temah: o begu in vračanju domobrancev in njihovi usodi, o povojnih pobojih, travmah vojnih zmagovalcev in moralni stiski posameznika v vojnem času.
V filmu poleg članov ožje družine, soproge Barbare, hčerke Lenke, zeta Igorja in vnukov, sodelujejo nekdanji sošolci iz gimnazije, literarna zgodovinarja dr. Janko Kos in dr. Igor Grdina, sodelavci v različnih uredništvih od književne založbe Borec do revijalnih izdaj časopisov in drugi poznavalci Kavčičevega pisateljskega delovanja, Tone Partljič, dr. Marija Stanonik, Viktor Žakelj, pobudnik postavitve spominskega kotička v knjižnici Žiri in drugi.
Scenarist in režiser je Slavko Hren, direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, montažerka Martina Bastarda.

Letošnja dirka po Franciji bo za nas še posebej zanimiva: nastopilo bo kar 5 Slovencev, dva - Tadej Pogačar in Primož Roglič - pa sta celo med najožjimi favoriti za skupno zmago. Tadej Pogačar bo lovil že svojo tretjo zaporedno zmago na največji dirki na svetu. Dirka je razdeljena na 21 etap, do Pariza bodo kolesarji skupaj prevozili 3350 kilometrov, najvišja točka bo 2624 metrov visoki prelaz Galibier. Naši gledalci si bodo v neposrednih prenosih ogledali vseh 21 etap, po vsaki etapi pa še studijsko analizo z zanimivimi gosti.

*****

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Informativna oddaja Gospodarstvo vsak petek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja gospodarstva ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.

Magnet danes gosti slavljenko, in sicer novopečeno 40-letnico Tanjo Žagar. Priljubljena pevka bo spregovorila o tej življenjski prelomnici, pa tudi o tem, ali se kaj boji staranja. Največji trampolin na svetu bo danes in v soboto povezal Hribarjevo in Gallusovo nabrežje, mi pa smo se ob tem družili s slovenskimi akrobati svetovnega kova Dunking Devilsi, ki so jim akrobacije v zraku domače kot tla pod nogami. Igralec Bojan Emeršič pa je ob koncu tedna z nami delil še vikend namig, kje preživeti lep konec tedna.

Drama o ljubezni, izgubi, krivdi in zapuščini nacizma na Norveškem, posneta po istoimenski knjižni uspešnici Pera Pettersona.

November 1999. Sedeminšestdesetletni Trond Sander se po ženini smrti odseli iz Osla v majhno vasico na vzhodu Norveške. Stoletje se bliža koncu in zdi se, da se končuje tudi njegovo življenje. Nekega zimskega večera spozna novega soseda Larsa, za katerega se izkaže, da je njegov znanec iz mladosti. Srečanje začne v njem prebujati spomine na leto 1948, ko je poletje preživljal z očetom v preprosti leseni koči ob reki. Spomini na dolge popoldneve v gozdu, jezdenje konjev in sečnjo dreves ga navdajo z občutki sreče, vendar prikličejo tudi prizore usodnih dogodkov, ki so obema spremenili življenje.

Originalni naslov: UT OG STJALE HESTER
Leto produkcije: 2019
Država: koprodukcija
Žanr: drama
Režija: Hans Petter Moland
Scenarij: Hans Petter Moland, Per Petterson
Igrajo: Stellan Skarsgård, Bjørn Floberg, Tobias Santelmann, Anders Baasmo Christiansen

Arhitekt in oblikovalec Saša Mächtig je ikona slovenskega industrijskega oblikovanja, svetovno znan predvsem po znamenitem »rdečem kiosku«.

Saša Machtig je “rdeči kiosk” K67 ustvaril leta 1967 v duhu šestdesetih let in prvega poleta na Luno. Vizionarski univerzalni montažni sistem in modularno sestavljivi Kiosk K67 je zaznamoval urbana okolja in življenjski slog v našem prostoru in drugod po svetu. V novem stoletju je ponovno oživel na dveh pomembnih dogodkih v New Yorku, na razstavi ”H konkretni utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji 1948 -1980" v letu 2018, in kot informativni center na dogodku NYCxDESIGN na Times Squaru leto kasneje. Navdušil je številne strokovnjake in obiskovalce.
Filmski portret sledi Saši Mächtigu na delu vznemirljive in navdihujoče kolesarski poti Alpe Adria od Salzburga do Gradeža in preko Krasa. Ta skupni in soodvisni prostor kulture in zgodovine je tudi prostor ustvarjalnih inženirskih duhov prednikov. To in pa študij pri profesorju Ravnikarju ter znameniti jugoslovanski rdeči potni list, ki mu je dal občutek svobodnega odločanja in radovednost, so ga oblikovali že v mladosti za velike podvige. Z organizacijo prestižnega svetovnega kongresa industrijskega oblikovanja ICSID “Na križišču/Svet sprememb” v Ljubljani leta 1991 je želel Slovenijo postaviti na zemljevid sveta. Njegov moto je, da je z domišljijo in voljo vse mogoče. Novi projekt K21, interaktivni samooskrbni večnamenski kiosk za enaindvajseto stoletje, z naprednimi tehnološkimi rešitvami udejanja zamisel da je oblikovanje “snov za spremembe” (matter of change) in že riše sliko prihodnost in hkrati brezčasnosti v Mächtigovih delih.
Scenaristka in režiserka filma je Jasna Hribernik.

V okviru Videonoči si boste lahko ogledali široko ponudbo slovenskih glasbenih videospotov vseh zvrsti. Z njimi noč ne bo tako dolga ...