Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Fakulteta za strojništvo iz Ljubljane in partnerji so v projektu EIP proučevali izboljšanje procesov krmljenja živali v prireji mleka in mesa. V vinorodni deželi Podravje vinogradniki končujejo obiranje letošnjega pridelka grozdja. Po prvih ocenah je grozdja, ki je povprečne kakovosti, precej manj. Gostja v studiu je Simona Hauptman s KGZ Maribor. V vinogradniškem projektu EIP sodelujoči proučujejo pomembne izzive za obstoj panoge. O izredno slabi čebelarski pridelovalni sezoni se pogovarjamo z Vladom Vogrincem, predsednikom Čebelarske zveze društev Štajerske. Pred koncem oddaje predstavljamo še čebelarski projekt o kakovosti čebeljih pridelkov in kandidate za IMK 2023.
PLODOVI KRAŠKIH MEJIC Na kraških mejicah v bližini Škocjana smo spoznavali drevesne vrste z užitnimi jesenskimi plodovi: črni trn, glog, rumeni dren,... Številne jagode imajo blagodejne učinke na naše telo, a velja opozorilo, ne nabirajmo tistih, ki jih ne poznamo, vabljive jagode so lahko tudi strupene. JESENSKE OKRASNE ZASADITVE Strokovnjakinja kluba Gaia je tokrat obiskala Matica Severja, oblikovalca vrtov in poznavalca trajnic iz Ljubljane. Prikazala sta nekaj zamisli za zunanje okrasne zasaditve v posodah, ki sončno jesen še obarvajo. SLANI BUČNI ZAVITEK Kljub slabši vrtičkarski sezoni je Ana-Marija Berk letos pridelala dovolj bučk. Iz njih je spekla slani bučni zavitek, tradicionalni zagorsko jed. ZASADITEV NA GROBU Oktobra s trajnicami, ki cvetijo in ohranjajo lepe liste tudi pozno jeseni in pozimi, zasajamo tudi grobove. Kako ga urediti, predstavlja Sebastjan Lipar.
Ko združita moči prijatelja, polna zamisli, poguma in znanja, uspeh ne more izostati. Gre za podjetje Virs iz Lendave, ki se danes pri razvoju robotske laserske varilne celice in razvojnih projektih uvršča v sam evropski vrh. Poklic mlinar pa je predstavila družina Korošec, ki se že več kot 200 let ukvarja z mlinarstvom. Mlinske kamne je danes zamenjala popolnoma avtomatizirana proizvodnja. Letno zmeljejo več kot 11 tisoč ton zrnja.
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Avtor besedila: Ivan Sivec Avtor glasbe: Franc Mihelič Pisatelju in tekstopiscu Ivanu Sivcu je nekoč kmetica v Poljanski dolini povedala preprosto resnico: “Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma.” S harmoniko Franca Miheliča in z glasom Bernarde Mihelič se je ta stavek ubral v eno naših najbolj prepoznavnih narodnozabavnih viž. V pogovoru s Sašo Avsenikom bomo osvetlili vidik razvoja slovenske narodno zabavne glasbe, glasbenica in voditeljica nardnozabavanih oddaj Darja Gajšek pa bo razložila in prikazala različne tehnike igranja harmonike.
Živeti čim dlje in čim bolje je verjetno želja večine. A za zdravo in vitalno starost se moramo potruditi, vložiti nekaj časa in nekaj misli. Zdravja si ne bomo kupili na lekarniški polici, ampak si ga bomo pridobili s časom, ki ga preživimo v gibanju, pravi naša današnja gostja dr. Nada Rotovnik Kozjek, zdravnica s specialnimi znanji o klinični prehrani bolnikov in športnikov ter tudi sama zavzeta športnica. Da leta niso ovira za redno, vsakodnevno športno aktivnost, dokazuje Marjeta Šrot, upokojena baletna plesalka in energična gospa, ki si ne predstavlja življenja brez gibanja. Vitalna upokojenca Jolando in Borisa Kofola ni prestrašila niti slovenska turnokolesarska pot, ki meri 1800 kilometrov in premaga 50 tisoč metrov višinske razlike. V turnem kolesarjenju ne vidita napora in utrujenosti, temveč naravo, veselje in druženje. Piko na i tokratni oddaji Ah, ta leta!, v kateri bomo govorili o pomenu ohranjanja vitalnosti z rednim gibanjem, pa bo postavil 89-letnik, ki niti v sanjah ne razmišlja o tem, da bi se ustavil. Tone Fornezzi Tof.
Hitreje, više, močneje je mogoče doseči tudi z znanostjo. Med igro tenisa deset kamer ves čas zajema podatke o položaju igralca in žogice, njeni hitrosti in vrtenju. Analize teh podatkov so osnova za izboljšanje in prilagoditev načina igranja in tudi treninga. Zato so treningi danes vse bolj specifični in točno določeni za posamezen šport. Raziskovalci fakultete za elektrotehniko so razvili sistem za vadbo veslanja, ki med vadbo spremlja, kaj se z veslačem dogaja, in mu sproti daje navodila o tem, kako lahko izboljša svojo tehniko. Kaj pa med športno dejavnostjo počnejo naši možgani? Znanost pomaga športu, toda tudi športniki lahko pomagajo znanosti. Na največji regati na svetu so zbirali podatke za znanstvenike.
Eden najpomembnejših muzejev slovenske bitnosti, ki ohranja materialno in duhovno dediščino, pričevanja o narodnih šegah in navadah, rokodelskih spretnostih in obrti, je Slovenski etnografski muzej. Svojo 100-letnico obeležuje z več zanimivimi razstavami in dogodki. Dediščino pa ohranja tudi Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, kjer se na enem mestu združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo. Galerija se namreč poleg bogate stalne zbirke slovenskih ilustratork in ilustratorjev pohvali tudi s številnimi odmevnimi razstavami s področja likovne umetnosti. Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli, eden največjih evropskih naravoslovcev. Po študiju medicine je prišel v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Scopoli je postal prvi rudniški zdravnik. Svoje življenje je zapisal proučevanju bolezni rudarjev, ob tem pa se je posvečal raziskovanju okoliškega rastlinskega in živalskega sveta. Scopoli, ki velja za slovenskega Linnéja, je na podlagi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika. Ta izjemno ogrožena vrsta hrošča je ponekod v Evropi že izumrla. Ljubljana pa se lahko pohvali z eno izmed največjih populacij puščavnika v Sloveniji. Svet in življenje okoli nas pa s potujočim gledališčem papirteatrom že štiri desetletja na svoj način raziskuje lutkar Brane Solce. Izdelovalec lutk, scenograf, dramaturg, režiser, glasbenik in animator je preteklo desetletje s svojimi velikimi lutkami sodeloval na političnih protestih in se tako angažiral tudi kot družbeni aktivist.
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
V prvi oktobrski oddaji Ljudje in zemlja predstavljamo mlade kmetice in kmete, ki se potegujejo za laskav naziv Inovativni mladi kmet/kmetica. Gre za izbor, ki ga vsako drugo leto pripravita Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarska zbornica Slovenije. Televizijske zgodbe mladih inovativnih kmetov, ki jih pripravimo v našem uredništvu, bodo v prihodnjih dneh objavljene tudi na spletnih straneh Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije, kjer lahko oddate svoj glas za tistega kandidata, ki vas je najbolj prepričal.
NABIRANJE DIVJIH ZELI Čeprav so to rastline travnikov in so z nami že stoletja, se jih vse bolj oprijema ime divje zeli. Večina s svojimi učinkovinami pomaga pri prehladih, želodčnih težavah, presnovi in čiščenju telesa. Nabrali smo jih na jesenskem travniku in dodali v jed. DEBELOPLODNI ŠIPEK Peter Drešar predstavlja sorto debeloplodnega šipka, ki bo dobrodošla vsem, ki iz šipkov radi kuhate marmelade ali jih občudujete kot zimski okras. BUČI VELIKANKA IN DOLGINKA Tradicionalno prvenstvo v tehtanju buč v Mozirskem gaju se je letos zaradi poplav preselilo na vrtnarijo Jehart v Slovenj Gradec. Deževno poletje je bučam očitno ustrezalo, dobili smo novi rekorderki, najtežjo in najdaljšo bučo. DOMAČA ZAČINKA Ko ima čas, Sebastjan Lipar rad poprime za kuhalnico. Tudi začimbe suši in predeluje sam, tokrat izdaja recept za domačo začinko. CVETJE HOTELA BELLAGIO V LAS VEGASU Ob snemanje dokumentarnega projekta v ameriški Dolini smrti se je ekipa odločila, da posname še utrinke za oddajo Na vrtu. Ob pristanku v Las Vegasu jih je presenetila razstava cvetja v enem najbolj prestižnih hotelov na svetu - Bellagio. navrtu@rtvslo.si
Obrtniški začetki družine Muršec segajo v leto 1995, s skromnimi popravili gasilnih aparatov. Danes pa so na tem področju med vodilnimi v Sloveniji. Strokovne temelje gradijo z vlaganjem v znanje in infrastrukturo. Več kot 60 mladih, ki se izobražujejo na Elektro in računalniški šoli v Šolskem centru Velenje, pa se zaveda, kako pomemben je njihov bodoči poklic. V oddaji vam predstavljamo elektrikarje, poklic sedanjosti in prihodnosti. O tem, kako do pomoči Slovenskega podjetniškega sklada, pa več Simona Grobelnik, vodja Oddelka za strateški razvoj in pravne zadeve.
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Avtor glasbe: Jani Golob Avtor besedila: Dušan Velkaverh Moja dežela je jingle skladba v oglasnem filmčku Gostje prihajajo iz leta 1986. Napev v izvedbi Oto Pestnerja in v spremljavi ženskega vokalnega ansambla Strune in je bil del osrednjega televizijskega oglasa iz kampanje »Slovenija, moja dežela«. Izmed vseh napevov jinglov za televizijske oglase je prav Moja dežela eden najbolj priljubljenih. Infografika bo na časovnem traku povzela glasbeno pot Janija Goloba, avtorja glasbe za oglasni film iz akcije »Slovenija, moja dežela«, za prelomni televizijski oglas, ki je v nekaj podobah in verzih našo deželo za zmeraj postavil na sončno stran Alp.
Stroji in pridne roke bodo počasi počistili vidne posledice poletnih poplav, žalost, strahovi in negotovost pa bodo prebivalce prizadetih območjih spremljali še nekaj časa. Materialna škoda je ogromna, stiske ljudi so velike. Prav o čustvenih in duševnih posledicah poplav bomo govorili s psihiatrinjo dr. Vesno Švab iz Centra za duševno zdravje starejših Logatec. S kakšnimi strahovi se zdaj spopadajo, so nam zaupali Franc, Ivanka in Marta iz Savinjske doline, ki zaradi okvarjenega sluha ob poplavi niso slišali siren in opozoril. Vsi prizadeti se želijo vrniti na svoje razdejane domove, nekatere, ki so ob poplavah ostali brez njega, pa so sprejeli tudi v domovih za starejše. V Koroškem domu starostnikov Črneče so med poplavami ostali ujeti številni zaposleni, ki so kljub skrbem, kako je z njihovimi domovi in družinami, vestno poskrbeli za stanovalce. Na vsa vprašanja, ki se pojavljajo v tednih po poplavah in se bodo tudi v prihodnje, ne moremo odgovoriti, na marsikaj pa vam morda lahko odgovorijo na številki 114, številki klicnega centra, namenjenega vsem, ki vas je prizadela ujma. V rubriki Še pika na i! nam bo Matjaž Florjanc Lukan pojasnil, na kaj odgovarjajo in katere zadrege ljudi rešujejo.
Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?
Od Julijskih Alp pa vse do izliva reke Soče v Tržaški zaliv se vije več kot 500 kilometrov dolga pohodniška pot – Pot miru. Obeležena je s številnimi pričevalci prve svetovne vojne: spominskimi obeležji, strelskimi jarki, kavernami. Avstrijka Claudia Heckl je že več kot desetletje ena redkih prebivalk malega starega kraja Podol na otoku Cresu. Iz skoraj zapuščene vasice je vzpostavila popolnoma edinstven način globalnega mreženja. Moritz Bacher iz Rosenheima v svoji delavnici oživlja odslužene rolke, ki bi sicer končale v smeteh. Iz njih izdeluje nove predmete: namizne svetilke, sklede ter klubske mizice. Člani desetih veteranskih godb, ki delujejo po vsej Sloveniji, so zasnovali tudi Združeni slovenski veteranski orkester - Godbo ljubljanskih veteranov.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Neveljaven email naslov