Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?
Od Julijskih Alp pa vse do izliva reke Soče v Tržaški zaliv se vije več kot 500 kilometrov dolga pohodniška pot – Pot miru. Obeležena je s številnimi pričevalci prve svetovne vojne: spominskimi obeležji, strelskimi jarki, kavernami. Avstrijka Claudia Heckl je že več kot desetletje ena redkih prebivalk malega starega kraja Podol na otoku Cresu. Iz skoraj zapuščene vasice je vzpostavila popolnoma edinstven način globalnega mreženja. Moritz Bacher iz Rosenheima v svoji delavnici oživlja odslužene rolke, ki bi sicer končale v smeteh. Iz njih izdeluje nove predmete: namizne svetilke, sklede ter klubske mizice. Člani desetih veteranskih godb, ki delujejo po vsej Sloveniji, so zasnovali tudi Združeni slovenski veteranski orkester - Godbo ljubljanskih veteranov.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
O RAZLIČNIH SORTAH FIG Ko dvakrat rodne fige dozorijo drugič, se poletje preveša v jesen. Na obali smo pokusili različne sorte, razlikujejo se po velikosti in obliki listov, pa barvi in sočnosti plodov. KO DVORIŠČE KRASIJO KOPRIVE Okrasne koprive veljajo za strukturne sezonske rastline. Med cvetoče poletne lepotice jih sadimo zaradi njihovih barvitih listov. Kako lepe so, če jim namenimo dovolj pozornosti in prostora, sta pokazala Verena in Zvonko Mikša iz Dornave. Okolico njune hiše krasi kar 22 sort. KO SEPTEMBRA ZACVETI SADNO DREVJE Pri specialistu za sadjarstvo iz Kmetijskega zavoda Maribor smo preverili, zakaj češnje, jablane in orehi letos cvetijo tudi septembra. Še dobro, da se to ne zgodi pogosto. SUŠENJE ROŽMARINA IN LOVORJA Dva domača sušilnika je že sestavil Sebastjan Lipar, prvega iz ostankov soda in mreže, drugega iz delov lesa in kavljev. V oddaji svetuje, kako pravilno posušiti rožmarin in lovor.
S številkami, ki krojijo usodo podjetij in posameznikov, se dnevno srečujejo vizionarji v podjetju Vizija računovodstvo. V računovodskem servisu, kjer sledijo zakonodaji in poslovnim procesom ter narekujejo smernice v stroki. Ulica poklicev na Celjskem sejmu pa je s širokim izborom prikazanih poklicev in obrti osnovnošolcem ter dijakom na zgoščen način prikazala čar poklicev. Tudi zato, da bi bila izbira življenjske poti lažja. V oddaji pa smo se dotaknili še težav prevoznikov, ki se bodo množično srečali v Rogatcu.
Oddajo bomo začeli s koristnimi nasveti o tem, kako se lahko družina s psom pripravi na prihod dojenčka. Predstavili bomo zgodbe zapuščenih živali, ki so dobile pomoč in nov dom tako pri nas, kot v Avstriji, končali pa bomo z struvitnimi kamni pri mačkih – zakaj nastanejo in kako se jih znebiti. ozivalih@rtvslo.si
Avtor glasbe in besedila: Iztok Mlakar Iztok Mlakar je dramski igralec, znan po svojih satiričnih pesmih, ki so prava tipologija slovenskega malega človeka. Skladba Karlo Špacapan je izšla na Mlakarjevem prvencu Štorije in baldorije, leta 1990. V oddaji bo tekla beseda tudi o tem, zakaj ljudje v gostilnah, ob vinu, tako radi politizirajo? In kakšne so gostilniške debate o oblasti? V oddaji osvetlimo fenomen družbenokritičnih popevk, ki pogosto opevajo skepso slehernika do vsakdanjih političnih pretresov in oblastniških menjav.
Možganska kap je nevrološka bolezen. Je eden izmed glavnih vzrokov smrti v svetu in je med najpomembnejšimi dejavniki za nastanek trajne kognitivne ali telesne oviranosti, ki vplivata na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Znanje lahko rešuje življenja, zato bomo v oddaji Ah, ta leta! o možganski kapi danes govorili z dr. Natašo Milivojevič, vodjo oddelka nevrološke intenzivne medicine na Nevrološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra. Kako mu je možganska kap spremenila življenje, bo z nami delil Pavle Rogelj, ki je bil v času, ko je doživel možgansko kap, v najboljših letih, vodil je uspešno podjetje, imel veliko prijateljev, bil je tudi v dobri kondiciji. Potem pa se je nekega aprilskega dne med igro tenisa v trenutku vse spremenilo. Številne ob možganski kapi prizadete funkcije lahko z rehabilitacijo bistveno izboljšamo in obnovimo. Zato bomo predstavili nekaj terapij, ki jih izvajajo v naših rehabilitacijskih centrih. O življenju po možganski kapi bodo govorili tudi v okviru izobraževalnega programa Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani od 27. do 29. septembra. Na njem se bomo predstavili tudi z našo oddajo. Skozi številne druge zanimive vsebine pa nas bo popeljala predsednica programskega sveta Festivala Vlasta Nussdorfer.
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
Na skrajnem vzhodu Slovenije so se povezali kmetje, strokovnjaki in gospodarstveniki ter aktivno pristopili k projektu namakanja pomurskih kmetijskih površin. Obiskali smo letošnjega kralja cvička. Marjan Jelenič je eden najuspešnejših in največjih vinogradnikov vinorodne dežele Posavje. V okviru praznovanja visoke obletnice KGZ Ptuj so v začetku letošnjega poletja pripravili regijsko razstavo goveda in drobnice. V Bratislavcih pri Polenšaku smo obiskali posestvo enega najuspešnejših slovenskih gospodarstvenikov in finančnikov, mag. Milana Lovrenčiča. Njegovo zasebno življenje je zaznamovala ljubezen do živali, predvsem psov in konjev, ki mu tudi v starosti lepšajo življenje.
DAVORJEV VRT SEPTEMBRA Ponekod, tudi na Dolenjskem, so kljub vremensko čudni sezoni na vrtu nekaj le pridelali. Davor Špehar je kot zastirko čez sezono 6x dodal sveže pokošeno travo. Ko se bo prst dovolj osušila, bo na izpraznjene grede – tudi v rastlinjaku - posadil kitajsko zelje. ODBIRA PLODOV ZA SEMENA Kako z rastlin pravilno odbiramo seme, ki nas bo s plodovo nagradilo v prihodnji sezoni? S Fanči Perdih iz Amaranta se bomo med drugim naučili nabrati seme sladkega komarčka, fižola in paradižnika. Poleg primernega prostora si za vzgojo sadik odmerimo tudi dovolj časa. LIKER IZ BUDINE ROKE Budina roka s podolgovatimi izrastki res spominja na dlan s prsti. Značilnost te limone je, da je brez mesa. Pri Stajnkovih to posebnost izkoristijo tako, da uporabijo celotno lupino. Limone, za katere zakonca skrbita že več kot 30 let, čez poletje redno zalivata in pokrivata pred ujmami.
Eksperimentirati, preizkušati, razvijati ideje, jih včasih tudi zavreči, to je vsakdan razvojne ekipe podjetja Hermi. Naši tokratni vizionarji se ukvarjajo z naravnim spektaklom, ki ga lahko brez slabega občutka občudujemo le z ustrezno zaščito. V podjetju s 35-letno tradicijo so na področju zaščite pred posledicami udara strele registrirali 12 patentov, prav toliko modelov in 10 znamk.
Občudovali smo pobrežnike – skupino ptic, ki se je na poti proti jugu ustavila ob Ptujskem jezeru. V zadnjem letu projekta LIFE lynx, s katerim želijo ponovno naseliti rise v Dinaridih in Alpah, je nastal film z naslovom »Skupaj za rise« , prekaljena pisatelja pa sta ustvarila dve mladinski knjigi, v kateri so risi glavni junaki. Spoznavamo živalski svet Amazonke v Celju, podrobneje rumeno-pikasto želvo in biče. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
O blagodejnem vplivu, ki ga imajo zelišča na nas, nam lahko največ povedo zeliščarji, ki zdravilne rastline poznajo, jih nabirajo, gojijo in pripravljajo za uporabo. Ena izmed njih je tudi Terezija Nikolčič, ki se z zeliščarstvom ukvarja že več kot 40 let, večina se nas je spomni z ljubljanske tržnice, kjer je 30 let prodajala zelišča. Svoje znanje popisuje v knjigah, ga prenaša na slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje, danes pa ga bo delila tudi z nami. V oddaji bomo predstavili tudi zeliščni vrt Danice Kolarič in njenega moža na Sveti Ani, ki premore več kot 250 zdravilnih rastlin. Danica, ki iz zelišč pripravlja številne zdravilne čajne mešanice, tinkture in izvlečke, nam bo pokazala, kako se lahko iz različnih zelišč pripravi popoln in okusen obrok, s katerim zaradi številnih zdravilnih učinkovin, ki so v izbranih zeliščih, svoje telo krepimo in se izogibamo boleznim. Ker tudi v kozmetiki s pridom uporabljajo številna zelišča, vam bomo pokazali še, kako vonj najbolj dišečih damaščanskih vrtnic ujeti v mazilo. O harmoničnem odnosu, ki naj bi vladal med človekom in naravo, pa bo v rubriki Še pika na i razmišljala novinarka in publicistka Manca Košir.
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Neveljaven email naslov