Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.5 od 31 glasov Ocenite to novico!
Sašo Papp je v zadnjem letu in pol organiziral vrsto dobro obiskanih degustacij v Ljubljani in Mariboru. Foto: Vinoo.co
Saša Pappa najbolje poznamo kot radijskega voditelja. Foto: Sašo Papp osebni arhiv
       Vina Koper, Bordon, Rodica, Monte Rosso, Monte Moro, Pucer z Vrha, Domačija Ražman, Korenika & Moškon, Vino Zaro, Jamšek 1887, Vino Žorž, Lepa Vida, Posestvo Ferjančič, Ščurek, Bužinel, Šibau, Kmetija Prinčič, Ptujska klet, Dveri Pax, Kupljen Jeruzalem, Zorjan, Gönc, Joannes Protner, Puklavec Family Wines, Kobal Wines, Conrad Fürst & Söhne, Šuklje ...       
 Seznam vinarjev na VinoFest
VinoFest bo že zaradi obmorske lokacije malce poseben vinski festival. Foto: Organizator
Na VinoFestu bo vina točil tudi Stojan Ščurek iz briške kleti Ščurek. Foto: Organizator
Promocija slovenskih vin je v zadnjem času prešla v novo prestavo. Foto: Vinoo.co
Na VinoFestu se bo zbralo več kot 30 vinarjev. Foto: Organizator
Utrinek z ene od Pappovih degustacij - na sliki Stojan Ščurek in Aleš Rodica (klet Rodica). Foto: Vinoo.co

Dodaj v

Sašo Papp od radijca do vinskega promotorja

Pred prvim festivalom VinoFest v Portorožu
20. junij 2017 ob 06:28
Portorož - MMC RTV SLO

Čeprav je vinskih festivalov in sejmov pri nas že toliko, da se zdi, da včasih vinarji več vina stočijo, kot ga prodajo, pa se nam konec tedna obeta še eden. A, kot obljublja organizator, znani radijec Sašo Papp, bo VinoFest precej bolj sproščen, k čemur bo pripomogla tudi obalna lokacija.

Premierna izvedba VinoFesta bo v soboto, med 13. in 21. uro v starih skladiščih soli Monfort med Portorožem in Piranom. Ideja festivala je, da bi se obiskovalci lahko sprehodili po vseh vinorodnih pokrajinah Slovenije, od Goriških brd do Štajerske, pri tem pa okušali žlahtno kapljico in spremljajočo kulinariko.

Čeprav Papp priznava, da prva izdaja še ne bo popolnoma tako velikopotezna, kot si jo je zamislil, pa je svojo udeležbo potrdilo več kot 30 vinarjev z vseh koncev Slovenije z več kot sto vini.

Več pa v pogovoru s Pappom, ki je svoje vinsko organizacijske veščine v zadnjem letu in pol brusil z razprodanimi vinskimi degustacijami izbranih vinarjev v Slovenski hiši.


Javnost vas pozna še vedno bolj kot radijca – kdaj ste postali tak vinski poznavalec?Sam si ne bi pripisal takšne titule (smeh). Je pa res, da sem v letu in pol, odkar delamo na projektu vinoo.co, ki pomaga vinoljubcem, da lažje najdejo nova lokalna vina in vinarje, poskusil skoraj že 500 različnih slovenskih vin, kar ti da neko predstavo o vinski sceni. Ker ob okušanju vedno tudi zelo aktivno sprašujem vinarje, kako je bilo vino pridelano, sem se ogromno naučil. Imam željo po bolj uradnem izobraževanju na tem področju, ampak za zdaj še ni bilo časa, imam pa v načrtu WSET 2 in 3.

Zdaj že nekaj časa redno prirejate tudi vinske dogodke z degustacijami dveh ali treh različnih vinarjev, ki so redno razprodani. Je bil vinski festival logični naslednji korak?
O vinskem festivalu sem razmišljal že pred lanskim poletjem, vendar se nato, predvsem zaradi pomanjkanja časa, nisem podal v takšno organizacijo, ki seveda pomeni velik zalogaj, tako finančno kot tudi časovno. Glede na to, da nam naše vinooTasting pokušine res uspeva hitro razprodati in glede na to, da je ideja že zorela dobro leto, je bil VinoFest verjetno res logičen korak naprej. Vesel sem, da nam je že letos, ko delamo ta dogodek prvič, uspelo v en čudoviti prostor, kot so stara skladišča soli Monfort v Portorožu, zbrati več kot 30 vinarjev z vseh koncev Slovenije, tako, da bo ponudba res pestra.

Vas ni nič zastrašila obilica vinskih festivalov, ki jih že imamo? V čem je VinoFest tako unikaten?
Dogodkov je res veliko, predvsem kar nekaj je velikih in tradicionalnih, pa vendar, moja logika je vedno bila, če imaš idejo in če veš, da si lahko drugačen, je pač treba poskusiti. Seveda letošnji VinoFest še ne bo to, o čemer sem sanjal, bo pa doživetje zagotovo drugačno. Prostor je enkraten, pravzaprav čaroben, ki ponuja popolnoma drugačen občutek kot na primer hotelske ali sejemske dvorane, v katerih se odvija večina vinskih festivalov pri nas. Tudi dekoracija prostora bo posebna, vinarji pa so tudi skrbno izbrani in bodo ponujali svoja najboljša vina. Nekaj bo tudi ponudnikov hrane z različnih koncev Slovenije. VinoFest želi biti s svojo podobo, lokacijo in izborom ponudnikov drugačen, sproščen, bolj pristen, kot je večina vinskih festivalov, ki so precej "zategnjeni".

Prihajate s Štajerskega. Ali to pomeni, da ste bolj navezani na štajerska vina ali ste se ob podrobnejšem spoznavanju z vinom zdaj že bolj navdušili nad katero drugo pokrajino ali sorto?
To, da sem s Štajerskega, morda pomeni, da mi kdaj pri kakšnem vinu z drugega konca zmanjka malce kisline (smeh), ampak cenim izjemno delo naših vinarjev od vsepovsod in vrhunska vina. Težko izpostavljam kakšne posebne sorte, ker sem v zadnjem letu in pol poskusil toliko različnih vin, da imam v glavi nevihto okusov in trenutno nimam priljubljene sorte ali stila vina. Velikokrat me prepričajo zvrsti, ki jih večina domačega občinstva, se mi zdi, še vedno gleda zmotno, jih nekako ne ceni toliko kot sortna vina. Če bi pa res moral katere sorte še posebej izpostaviti, pa me osebno bolj zanimajo avtohtone sorte kot svetovne, recimo šipon, zelen, rebula, malvazija … Čeprav me premakne tudi kak odličen laški rizling, chardonnay ali modri pinot, pa tudi res dobra modra frankinja, ki jih je tudi kar nekaj. Avtohtone sorte so povsod po svetu v porastu, ker se išče drugačnost in posebnost. Slovenija je s svojo majhnostjo seveda lahko le butična in se lažje "prodaja" kot takšna.

Štajerska vina imajo še vedno določeno negativno konotacijo. Ljubitelje briških ali vipavskih vin boš, denimo, včasih kar težko prepričal za štajerska. Kako vi gledate na to?
Težko je prepričati prepričane (smeh), sicer pa verjetno tudi ni namen. Vsak ima svoje tržišče in svoje občinstvo, čeprav zagotovo največji boj poteka za Ljubljano, kjer pa je počasi na voljo vedno več odličnih štajerskih vin. Presenetljivo pa je, da velikokrat za Štajerce še vedno velja, da delajo samo slajša vina, kar že zelo dolgo ni več tako. Na naših dogodkih, vključno s prihajajočim festivalom, je mogoče poskusiti res vrhunske štajerce, vendar naš namen ni prepričevati, kaj naj bo komu všeč. Po vsej verjetnosti bo veliko obiskovalcev VinoFesta to soboto tudi turistov, ki so že na Obali in naša želja oziroma cilj je, da jim predstavimo kakovost in pestrost ter raznolikost naših vinorodnih dežel in okolišev.

V vinskih krogih poteka tudi burna debata okoli kar ostrega razkola med klasičnimi in naravnimi vini. Vi vidim, da teh težav nimate – na festivalu bodo tako povsem konvencionalne kleti kot tudi ekovinarji, kot sta Zorjan in Korenika-Moškon …
Mislim, da so specializirani festivali dobrodošli, tudi sam jih obiskujem, pa vendar se osebno ne obremenjujem s tem. Okusi so različni, prepričanja tudi, zato me pravzaprav veseli, da bomo na enem mestu zbrali ene in druge, saj bodo obiskovalci imeli možnost primerjati ali pač poskusiti tisto, kar jim je bližje. Večina se ne obremenjuje s tem, kako je bilo vino pridelano, pomembno je, da jim je všeč, res pa je, da je vedno večji odstotek tistih, ki jim ni vseeno, kaj je vinar uporabil v kleti, kako je pridelal vino, od kod prihaja grozdje in, če hočete tudi, kakšna je vinarjeva filozofija, osebnost ipd. Zato sem prav ponosen, da bo na festivalu tudi Božidar Zorjan, Štajerec, ki prideluje verjetno ene najbolj sonaravnih vin pri nas.

Na festivalu boste imeli nekakšen pregled slovenskih vinskih pokrajin. Katera regija se vam osebno zdi vinsko najbolj zapostavljena? Kje je veliko potenciala?
Po moje bi si bilo treba prizadevati za prepoznavnost celotne Slovenije kot vinske dežele oz. destinacije. To na neki način želimo komunicirati tudi z VinoFestom, kjer se bodo turisti lahko sprehodili skozi vinsko Slovenijo in poskušali, kaj ponujajo vinarji na različnih koncih. Potencial je zagotovo prav v še večjem povezovanju vinarjev in regij, svet pospešeno postaja vse bolj globalen in vse vino, ki ga pridelamo v Sloveniji, je v svetovnem merilu majhna kapljica. Zato nam mora biti jasno, da smo le v povezovanju in prodaji Slovenije kot celotne destinacije lahko močnejši oz. lahko dodobra izkoristimo naše zmogljivosti. Če se bomo še naprej drobili na to, kje je kdo boljši in kje slabši … ne vem, s tem se vračamo v razmišljanja in čase naših dedov, ki so se bojevali med seboj, komu bo kdo prodal vino na domačem tržišču, zdaj so časi povsem drugačni. In to je šele začetek. Zakaj recimo še vedno na vsaki buteljki nimamo prepoznavnega slovenskega elementa, kot imajo npr. Avstrijci svoj zamašek?

Sicer pa, če odgovorim na vprašanje bolj pričakovano (smeh) - Brici se dobro zavedajo, kaj počnejo - letos sem opazil, da so spet na polno zasajali nove vinograde ali obnavljali stare, ne počivajo na lovorikah in “tiščijo” naprej, kar je edino prav. Marsikje po Sloveniji pa mladi sinovi in hčere prevzemajo kleti in vinograde, na novo postavljajo svoje vinske zgodbe z novimi, drugačnimi vini in celostnimi podobami. In verjamem, da so te nove generacije tiste, ki razumejo povezovanja in globalno razmišljanje, in upam, da jim bo uspelo dovolj hitro vnesti nova razmišljanja. Oni morajo verjeti, da je vse mogoče in se ne smejo obremenjevati s preteklostjo.

Zdi se, da se v zadnjem času kar precej ljudi, ki niso iz te stroke, odloča za preskok v vinske vode – tudi Franci Kek je po Rock Otočcu organiziral svoj vinski festival (Izbor, op. a.), ki pa organizacijsko ni bil optimalen. Ste se učili iz teh napak? Kaj je največja napaka, ki jo lahko storiš pri organizaciji vinskih festivalov?
Očitno opažamo, da se da narediti še veliko (smeh). Predvsem je veliko manjših vinarjev z odličnimi vini, ki se niti ne znajo niti nimajo časa promovirati in prodajati tako, kot bi se lahko. Dela v vinogradu in na kmetiji je enostavno preveč. Večina je takih, da so na kritični količinski meji, ki jim ne omogoča, da bi se nekdo od ekipe ukvarjal samo s promocijo in prodajo oz. da bi koga lahko zaposlili, zato so takšni dogodki še posebej dobrodošli. Večje kleti pa seveda preprosto morajo in želijo biti zraven. Franci je odličen organizator z veliko kilometrine, a žal se tudi takim zgodijo spodrsljaji. Od slabega vremena, do ogromnega števila ljudi, ki vstopnic niso kupili v predprodaji, zato se organizator ni mogel pripraviti. In prav odločitve ljudi v zadnjem trenutku so pri organizaciji takšnih dogodkov najnevarnejše, a žal imaš, kot organizator, na to zelo malo vpliva. Naša ekipa gre v finalni sprint pred soboto optimistična, smo polni strasti in pozitivne energije in verjamemo, da bo VinoFest super dogodek, ki ga obiskovalci ne bodo kmalu pozabili in da se bodo prihodnje leto vrnili.

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
Amber
# 20.06.2017 ob 07:30
Radijec, politik, poslovnez, vinski promotor... what's next?
levidevžej
# 20.06.2017 ob 18:45
On se na vino spozna tolk kot Požganka na kuhanje.
Bloodline
# 20.06.2017 ob 15:00
Multitalent, vseved, tako kot večina v naši državi. Na MMC obstajajo novinarji ki se spoznajo na vse, zunanjo politiko, o jedači, pijači, glasbi, notranja politika, ni da ni.
ffffff
# 20.06.2017 ob 09:30
Lahko, da je super prireditev, samo ta glas skozi mikrofon bi me obrnil, tako kot takrat ko ga slišim na radiu, podobno kot Karolija. Nič osebnega, samo moje mnenje.
brehme
# 20.06.2017 ob 20:17
Sam sebi smešen družbenopolitični delavec se gre po novem še vinske zgodbe.
Ramus
# 21.06.2017 ob 18:56
Pa ne more bit človek brez okusa vinski promotor,...
Roko_europe
# 20.06.2017 ob 22:25
Naj promovira še tako dobro vino, njegova antipatičnost in glas, pokvarita vso veselje in užitek...
libby
# 20.06.2017 ob 20:53
Tako se pride do najave sejma na nacionalki: eno leto in pol mešetariš in molzeš in gnjaviš vinarčke, da napraskaš zastonj "vzorcev" vina, ker želiš .kao postat vinski poznavalec, se pojavljaš na kongresih tajnic ipd., potem pa "reference" povabiš v Portorož natakat. Kratka in najvrjetneje ne prav sladka zgodba za vse vpletene. Na zdravje.
kingestone
# 23.06.2017 ob 12:31
upam da je kakšen sommelierski tečaj opravil, da ne klobasa tja v 3 dni...
aaa
# 21.06.2017 ob 07:11
Dečko je z lastnim trudom, brez nekih političnih botrov, brez cuzanja javnega denarja, brez da je škodil drugim, naredil prepoznavno kariero, kar gre seveda Slovenceljnom v nos. Všeč ali ne všeč, takšnim ljudem lahko samo čestitam.
Kazalo