Odkril jo je Alois Alzheimer leta 1907, ko je opazoval možgane pacientke, ki je trpela za dolgoletno napredujočo demenco. Pri alzheimerjevi bolezni se degenerativne spremembe najprej začnejo v področjih, ki so pomembni za nastanek dolgotrajnega spomina. Prva znamenja bolezni so pozabljivost, neurejenost, nemirnost in motnje v presoji.

Najpogosteje začetek po 65. letu starosti
Pri razviti stopnji so glavne lastnosti izguba spomina na sveže dogodke, dezorientiranost v času in prostoru, nesposobnost skrbeti zase ter splošni upad spoznavnih funkcij. Najpogostejša oblika se začne po 65. letu starosti.

Verjetnost pri ženskah skoraj dvakrat večja
Ženske, starejše od 60 let, imajo verjetnost 1 : 6, da zbolijo za alzheimerjevo boleznijo. Ta verjetnost je dvakrat večja kot pa verjetnost za pojav raka dojke. Moški, starejši od 60 let, imajo verjetnost 1 : 11, da razvijejo alzheimerjevo bolezen. Najpomembnejši dejavnik tveganja za alzheimerjevo bolezen je starost. V Združenih državah Amerike vsakih 67 sekund nekomu odkrijejo alzheimerjevo bolezen. Povprečen čas 24-urne oskrbe za bolnika z alzheimerjevo boleznijo je med štirimi in sedmimi leti. To je tudi razlog za ogromne stroške, ti so v ZDA vsako leto ocenjeni na 214 milijard dolarjev.

Leta 2.050 kar 115 milijonov ljudi z demenco
Več kot 35 milijonov ljudi po vsem svetu ima demenco, do leta 2050 pa naj bi se številka potrojila, tako da naj bi imelo demenco več kot 115 milijonov ljudi. Ljudje preživijo z alzheimerjevo boleznijo v povprečju od 4 do 8 let, vendar pa lahko traja tudi dvajset let po postavitvi diagnoze.