Zakonodaja zahteva navedbo trajnostnega okvira živila, je na novinarski konferenci poudarila Blaža Nahtigal z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Označba je dveh tipov. Prvi je datum minimalne trajnosti, ki vsebuje besede "uporabno najmanj do". Drugi tip je datum uporabe z besedami "uporabiti do".

"Živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti lahko ostanejo v prodaji, kar pa mora biti jasno označeno. Ta so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in če embalaža ni poškodovana," je pojasnila Blaža Nahtigal. Drugače pa je v primeru hitro pokvarljivih živil, ki po navedenem datumu niso več varna in jih ne smemo uživati, prepovedana pa je tudi njihova prodaja.

Pomembno za tiste z alergijami

Glede označevanja snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, je opozorila, da je to obvezno za vsa živila. "Neoznačeni alergeni, tudi tisti nenamerno prisotni, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, zato neustrezno označena živila niso varna. Zaradi zaščite potrošnikov in varovanja zdravja je treba takšna živila nemudoma umakniti oz. odpoklicati iz prometa in o tem obvestiti javnosti," je poudarila Blaža Nahtigal in ob tem poudarila pomembnost tega, da potrošniki berejo in razumejo označbe na živilih.

Prehranska dopolnila je treba razumeti

Urška Blaznik z NIJZ-ja pa je opozorila na pasti pri uživanju prehranskih dopolnil, katerih uporaba v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Študija, ki so jo na inštitutu izvedli tik pred začetkom epidemije, je pokazala, da je rednih uživalcev prehranskih dopolnil med mladostniki skoraj 30 odstotkov, med odraslimi 38 odstotkov, 27 odstotkov pa med starejšimi odraslimi. Prehranska dopolnila so pogosteje uporabljale odrasle ženske in tiste z višjo izobrazbo.

Ob tem je Blaznikova opozorila, da prehranska dopolnila niso zdravila, njihova uporaba pa prav tako ni namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni, hkrati pa jih tudi ne smemo jemati kot nadomestilo za uravnoteženo zdravo prehrano. "Večina ljudi jih pravzaprav ne potrebuje, saj njihova prehrana v optimalnih razmerjih in kombinacijah vsebuje vsa potrebna hranila, izjema je le vitamin D, če je naša izpostavljenost soncu omejena," je povedala.

Nekatere novejše raziskave po njenih besedah kažejo, da je redna uporaba prehranskih dopolnil v EU-ju postala prevladujoč trend tako imenovane "skrbi zase", zato je pomembno, da so potrošniki kritični glede njihove uporabe. Na izdelkih mora biti po njenih navedbah jasno označeno, da gre za prehransko dopolnilo, iz informacij pa se mora posameznik prepričati, da je določeno dopolnilo zanj primerno. Ob tem je še dodala, da je priporočljivo, da se potrošniki pred začetkom njihovega jemanja posvetujejo "z zdravstvenimi delavci, in ne s proizvajalci dopolnil".

Evropska kampanja

Sorodna novica Varna hrana je obveznost države oziroma vseh, ki skrbijo za prehrano ljudi

Predstavitev ukrepov je potekala v okviru evropske kampanje Izberi varno hrano. Kampanji so se pri nas pridružili ministrstvo za zdravje, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Nacionalni inštitut za javno zdrave. Varnost hrane je glavna tema sodobnega življenja, eden od poudarkov kampanje, ki poteka pod okriljem Evropske agencije za varnost hrane (Efsa), pa je Evropejcem pomagati pri varni izbiri hrane, ki temelji na razlagah znanosti, so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarili partnerji kampanje.

S pridružitvijo kampanji želijo potrošnikom približati uporabne in znanstveno utemeljene informacije o varni hrani, pri tem pa se vsebinsko osredinjajo na odpadno hrano in alergene, ki so neposredno povezani tudi z označevanjem živil.

Ob tem so opozorili, da po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat približno deset odstotkov hrane v EU-ja konča v smeteh, hkrati pa si 32,6 milijona ljudi vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka.