V Slovenijo se največ uvozi prašičjega in piščančjega mesa. Inšpektorji so v nadzoru, usmerjenem v sledljivost in poreklo pri teh dveh vrstah mesa, v lanski jesenski akciji pregledali 33 skladišč in 48 mesnic. Skupno so ugotovili veliko več neskladij z vhodnimi in izhodnimi dokumenti kot pa na področju zagotavljanja sledljivosti in označevanja porekla mesa. Andreja Bizjak, glavna inšpektorica za varno hrano, je pojasnila: "V največ primerih je šlo za nepopolno izpolnjene dokumente, vendar to bi težko pripisali ponarejanju, ampak bolj malomarnosti."

V 19 primerih so bile ugotovljene druge pomanjkljivosti: med drugim slabo vidni ali pomanjkljivi podatki na deklaracijah; pri preembaliranju nosilec dejavnosti ni upošteval prvotnega roka uporabnosti živila; v enem od skladišč so prodajali piščančje meso, ki mu je potekel rok uporabe. Skladišča imajo največ napak pri posredovanju oznak korak naprej do mesnic, mesnice pa pri jasnem pravilnem označevanju mesa v vitrinah. Nadzor mesnic je prinesel viden napredek skozi leta. Kje pa je sicer največ zavajanja?

"Če pogledate naša javna poročila o nadzoru nad kakovostjo oljčnega olja, tukaj pa naši nosilci živilske dejavnosti niso naredili bistvenega napredka," je povedala Bizjakova.

Prav tako se kršitve ne zmanjšujejo pri prodaji sezonskega sadja in zelenjave na stojnicah. Zadnje čase pa je kar nekaj težav pri izpolnjevanju kemijske varnosti pri živilih z globalnega trga, še opozarja Bizjakova. Trenutno pa nadzirajo, ali prevzemi hrane potekajo v skladu z vladnimi ukrepi za zajezitev epidemije.