"Zamudil se je ključen čas, da bi se epidemijo omejilo še pravočasno," je na tiskovni konferenci izjavil DeSUS-ov minister Tomaž Gantar. Foto: TV Slovenija

Zdaj je virus tukaj in se širi. Za ustavitev širjenja je soodgovoren čisto vsak državljan, je poudaril minister za zdravje Tomaž Gantar. Pozval je: "Obnašaj se, kot da si sam okužen, in skrbi, da se virus ne širi. To je prvi kriterij, ki ga mora vsak od nas upoštevati."

Ocena nastale situacije s strani NIJZ-ja je bila v štartu napačna. Je bila pozna. In s tem smo zamudili ključno obdobje, kjer bi verjetno bolj uspešno in prej reagirali.

Minister Gantar
V Sloveniji potrjenih 275 okužb s koronavirusom

Z epidemijo se spopada zdravstveni sistem, ki pa ima svoje pomanjkljivosti. Pravzaprav ima sistemske težave, ki se vlečejo že dolgo in na katere se je dolgo opozarjalo, v epidemiji pa se izrazijo še močneje, je ocenil Gantar. "Sistem ni dimenzioniran za take razsežnosti, s kakršnimi se danes spoprijemamo."

Ena hujših težav je po Gantarjevih besedah pomanjkanje zaščitnih sredstev. Na začetku dela vlade so bili soočeni s stanjem, kjer z zaščitnimi sredstvi praktično niso razpolagali, vsekakor ne v zadostni količini, je poudaril Gantar. Zato so največji napori trenutno usmerjeni v nabavo novih zalog. Dodal je, da zaradi pomanjkanja pripravljajo ali uvajajo ostrejše ukrepe, kot bi bili potrebni, če bi bilo zaščitnih sredstev na voljo dovolj.

Video: Posnetek tiskovne konference ministrstva za zdravje

Najnovejše o koronavirusu, prenos novinarske konference
Janša: V naslednjih dneh bomo ukrepe stopnjevali

Verjetno je okuženih "petkrat več"

Zdravstveni sistem trenutno razmere obvladuje, je povedal zdravstveni minister. Dejal je, da je potrjenih primerov 275, ampak to ni realna številka, "mirno lahko rečemo krat pet, govorim zelo na pamet". Vsi namreč niso stestirani, za nekatere okužene sploh ne vemo, ali bodo zboleli. Težava je tudi, da lahko nekomu, ki danes pride na testiranje, test okužbe ne bo pokazal, čez nekaj dni pa bi jo. Potrebna je strokovna presoja, kdaj testirati in kdaj ne. "Populacija ne bi bila nič bolj varna, če bi v tem trenutku vse stestirali," je izjavil.

Položaj je težko obvladovati, ker je toliko posameznih možnosti in razvejitev scenarijev, da jih sistemsko ne moreš rešiti. Na terenu je veliko stisk. Ministrstvo za zdravje jih poskuša obravnavati čim več, je nadaljeval minister, ki računa, da bo obvladovanje precej lažje v prihodnjih dneh, ko bodo nabave zaščitne opreme obrodile sadove. "Sistem ni prilagojen na to, nikjer. Zato pričakovati, da bo v nekaj dneh vse delovalo perfektno, žal to ne gre. Ni realno, tudi če bi vam to obljubljal. Lahko pa vam zagotovim, da delamo vse, da se razmere izboljšujejo."

Kako ravnati, da se ne okužite, in kaj storiti, če sumite, da ste se

Med drugim pripravljajo mobilne enote za testiranje, da bodo vsa potrebna testiranja in ocene lahko – po potrebi – izvajali na lokaciji testiranca. Na primer, da ne bo treba človeka voziti iz doma upokojencev do bolnišnice in nazaj, ampak pride mobilna enota do njega, je napovedal minister Gantar.

Dnevno okoli tisoč testiranj, pet ljudi na intenzivni negi

Bojana Beović, ki vodi strokovni del v kriznem štabu, je dejala, da spremenjen pristop do testiranja ne pomeni manj izvedenih testov, dnevno jih namreč izvedejo okoli tisoč. Testirajo se tisti, ki potrebujejo pregled pri zdravniku, prav tako se testirajo oskrbovanci domov starejših občanov, ki zbolijo za okužbo dihal. Testi se izvajajo tudi pri vseh sprejetih v bolnišnico zaradi okužbe dihal ali zaradi česa drugega in imajo sočasno okužbo dihal. V bolnišnicah se testi izvajajo tudi pri hospitaliziranih, ki se jim je pozneje razvila okužba dihal. "Ne testiramo pa blago bolnih, ki bi jim prehlad lahko povzročil kakšen drug virus. Za prehlajene je bistveno, da ostanejo doma. Prehlajeni naj ne vstopajo v zdravstveni sistem in naj ne gredo delat, da ne bi okužili še drugih," je poudarila Beovićeva.

Spregovorila je tudi o opozorilu direktorja WHO-ja, ki pravi, da je treba veliko testirati. "Nekatere države so še vedno na začetku, tak primer so ZDA, ki so imele najrazličnejše težave s testiranjem, uporabljali so slabo preizkušene teste ... Podobno je na Hrvaškem, kjer je število pozitivnih še vedno nizko, govorijo pa o izbruhu epidemije," je povedala Beovićeva in pojasnila, da številne države niso mogle vzpostaviti sistema dovolj zgodaj, tako kot ga je Slovenija. "Če gledate na število prebivalcev, je Slovenija med tistimi državami, ki ima testiranj veliko. To, da je treba povečati testiranje, v bistveno manjši meri velja za Slovenijo, kot velja za številne države," je pojasnila Beovićeva.

Tudi zvečer je v pogovoru za Odmeve poudarila, da so smernice v skladu z WHO-jem. "Naše smernice so popolnoma v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, še posebej pa so v skladu s priporočili Evropskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni," zatrjuje Beovićeva.

Kot je še poudarila Beovićeva na popoldanski izjavi, je bolezen res visoko smrtna v pozni starosti, a tudi pri ljudeh, starih nad 60 let, smrtnost naraste na od 3 do 4 odstotke. Kot je navedla, je v Iranu, čeprav je struktura prebivalstva tam nekoliko drugačna, največ smrti med 60-letniki. "Želimo zmanjšati število okužb, obolelih in smrti med ljudmi, ki so sicer aktivni del prebivalstva."

Prekuženost: Gre za zelo tvegan pristop

V pogovoru za Odmeve je strokovnjakinja odgovarjala na različna vprašanja. V Veliki Britaniji so se odločili za drugačen pristop pri spoprijemanju z boleznijo, mlajše ljudi oziroma ne tako stare ljudi želijo prekužiti. "To je izjemno tvegan pristop. Ne vemo, kakšen delež populacije se mora prekužiti, da se bo virus ustavil, da ne bo več krožil." Nadaljevala je: "To ni pristop, ki je sprejemljiv v naši kulturi, mislim, da je treba storiti vse, da epidemijo obvladamo in da počakamo na učinkovite ukrepe, kot so zdravila in cepljenja v naslednji sezoni."

Beovićeva je poudarila, da spremenjen pristop do testiranja ne pomeni manj izvedenih testov. Foto: Reuters
Beovićeva je poudarila, da spremenjen pristop do testiranja ne pomeni manj izvedenih testov. Foto: Reuters

Čez teden dni bomo na slabšem, a bistveno je, da omilimo epidemijo

Glede ukrepov, ki trenutno veljajo, je dejala, da se zaveda, da so videti zelo radikalni. "Treba je vedeti, da v enem tednu še ne bodo prinesli rezultata, takrat bomo na slabšem kot danes," je opozorila infektologinja. "Čez teden dni bo več hospitaliziranih in več bolnikov na intenzivni negi. Ukrepi so namenjeni temu, da epidemijo omilimo, da ne narašča skokovito, in s počasnim naraščanjem skušamo pomagati vsem bolnikom. Če gledamo število bolnikov na intenzivni negi, jih je v Sloveniji le pet. Kar pomeni, da je veliko drugih še v zgodnji fazi bolezni," je trenutno situacijo povzela infektologinja.

Priporočena uporaba paracetamola, ne ibuprofena

Kot je pojasnila Beovićeva, se glede ibuprofena pojavljajo mnenja, da naj bi povzročal težji potek bolezni. A ne gre za izsledke raziskav, temveč za mnenja, ki temeljijo na preteklih raziskavah ali na mehanizmu delovanja zdravila. Ibuprofen je zdravilo, ki ga lahko zamenjamo z drugimi protibolečinskimi zdravili, kadar je to smiselno. A ker se ga da kupiti brez recepta, bi lahko predstavljal nevarnost, zato Beovićeva priporoča, naj si bolniki raje pomagajo s paracetamolom.

Prav tako je v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnila, da lahko med določenimi medicinskimi postopki, med katerimi je tudi odvzem brisa, pride do aerosolizacije virusa. To pomeni, da se virus v takem primeru prenaša tudi po zraku, ne le kapljično. "Zato je zaščita zdravstvenega delavca, ki vzame bris, drugačna od delavca, ki bo bolnika pregledal v sobi." Kljub temu pa je število okužb z novim koronavirusom še vedno bistveno manjše od pogostosti okužb pri boleznih, za katere vemo, da se prenašajo po zraku, npr. ošpice.

Policija omejuje obiske na postajah, trgovine skrajšujejo delovni čas

Poplava vprašanj o trenutni situaciji

Maja Sočan z NIJZ-ja je pojasnila, da se na inštitutu zdaj trudijo, da bi pripravili priporočila, navodila za določene, bolj specifične skupine prebivalstva, da se virus ne bi širil. "Sami smo presenečeni nad poplavo vprašanj, ki se ob tem odpirajo. Včasih so vprašanja preprosta, odgovori pa niso tako enostavni, morajo biti pa realni, obenem pa tudi strokovni." Primer takšne tematike je vprašanje smeti, je navedla.

O ukrepih na delovnih mestih je ob dejstvu, da številni ljudje še vedno hodijo v službo, poudarila, da morajo biti pri tem določeni osnovni ukrepi. "Nekaj se da narediti na individualni ravni – v pisarnah razmaknemo stole, na odprtem se oddaljimo. Bodo pa strokovnjaki medicine dela zdaj pripravili ocene tveganj v posameznih delovnih organizacijah, na delovnih mestih," je povedala Sočanova. Poudarila je, da je zelo pomembna prepoznava simptomov pri sebi in pravočasna samoizolacija.

Maja Sočan je odgovorila tudi na vprašanje, kako naj se obnašajo svojci, če ni znano, ali je bolnik okužen z novim koronavirusom? Pojasnila je, da se morajo svojci vedno obnašati preventivno, da ne dobijo okužbe, pa tudi bolniki se morajo truditi, da okužbe ne širijo. "Se pa zavedam, da je to včasih težko, ker smo ujeti v majhnih prostorih. Treba bo spremeniti navade," je poudarila.

Zdravstveni vidik spopadanja z epidemijo