Glasno branje za starejše je vse bolj priljubljeno v svetu, pri nas pa so z njim že pred leti začeli v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Foto: Bojana Lekše
Glasno branje za starejše je vse bolj priljubljeno v svetu, pri nas pa so z njim že pred leti začeli v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Foto: Bojana Lekše

Medicinske raziskave potrjujejo, da glasno branje - enako kot petje - pozitivno vpliva na preprečevanje demence in kakovostnejše ter daljše življenje. Intenzivna uporaba glasilk za petje, branje in govorjenje prekrvavi ter krepi možgansko skorjo.

V ljubljanski sekciji je približno 30 članic, njihova povprečna starost je 78 let, veliko jih šteje že nad 80. Foto: Bojana Lekše

Z upokojeno novinarko Lado Zei, predsednico ljubljanske sekcije Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije, smo se pogovarjali o tem, kako je ideja o glasnem branju v Vodnikovi domačiji zaživela. V ljubljanski sekciji je približno 30 članic, njihova povprečna starost je 78 let, veliko jih šteje že nad 80. Lada Zei pravi, da je pri njih vedno veselo in niti ni pomembno število navzočih, ampak pozitivno vzdušje, ki ga posamezniki širijo med seboj.

Zametki ideje o glasnem branju so nastali ob lanski predstavitvi knjige Lepota let: Manifest proti starizmu ameriške avtorice Ashton Applewhite, ki ruši tabuje o staranju in se zavzema za boj proti diskriminaciji starejših. "Njen partner, Bob Stein, ustanovitelj inštituta za razvoj knjige, ve, da znajo skoraj vsi brati, a je branje, žal, osamitvena dejavnost, če si s knjigo sam doma. Enako osamljeno je branje s pomočjo e-bralnikov, dobrim pripomočkom za starejše. Bob Stein je prišel na idejo, da bi to osamljeno dejavnost obrnili v klubih glasnega branja. Manjša skupina ljudi bere in se ob knjigi druži." Klubov glasnega branja je vse več, Ljubljana se je letos pridružila 176 državam.

"Medicinske raziskave potrjujejo, da glasno branje - enako kot petje - pozitivno vpliva na preprečevanje demence in kakovostnejše ter daljše življenje. Intenzivna uporaba glasilk za petje, branje in govorjenje prekrvavi in krepi možgansko skorjo," pojasnjuje Lada Zei. Starejšim, ki živijo sami, pogosto manjkajo sogovorniki, zato je cilj glasnega branja, da ljudje uporabijo glasilke, spregovorijo in slišijo svoj glas. Trenutno je v Vodnikovi domačiji približno 12 bralk in bralcev, večina upokojenih pedagoginj, seveda pa so vedno dobrodošli vsi, ki pridejo, še dodaja.

Tina Popovič, vodja inštituta Divja misel, idejna avtorica projektov Knjižnica pod krošnjami in programska vodja Vodnikove domačije, je povedala, da že dalj časa in v okviru različnih projektov, tudi ob zbiranju spominov o življenju v Ljubljani nekoč, spoznavajo starejše in njihove potrebe. Popovičeva pravi, da je "ob vzpostavljanju programov treba za izvedbo najti dobre mentorje, zato so se na domačiji nadvse razveselili sodelovanja z Lado Zei, ki je izjemna ženska in sogovornica ter idealna organizatorka glasnih branj za starejše, ki so lepo sprejeta med udeleženci četrtkovih srečanj".

V četrtek, 3. maja, ob 10. uri bodo srečanje posvetili branju nagrajenega slovenskega epa pesnika Borisa A. Novaka z naslovom Vrata nepovrata in pesmi Milana Jesiha iz knjige Maršal. Za konec bo članica Marica Androjna prebrala eno izmed svojih pesmi.

Medicinske raziskave potrjujejo, da glasno branje - enako kot petje - pozitivno vpliva na preprečevanje demence in kakovostnejše ter daljše življenje. Intenzivna uporaba glasilk za petje, branje in govorjenje prekrvavi ter krepi možgansko skorjo.