Zaradi vremenskih ujm in poletne suše bo letina še slabša od lanske, ko je bila zaradi spomladanske pozebe ekstremno slaba. Foto: BoBo
Zaradi vremenskih ujm in poletne suše bo letina še slabša od lanske, ko je bila zaradi spomladanske pozebe ekstremno slaba. Foto: BoBo

Poleg ekstremnih vremenskih dogodkov, kot je letošnja suša, obstoj sadjarske panoge v Sloveniji ogrožajo tudi višje cene energentov, zaščitnih sredstev, transporta in logistike ter napoved več kot polovičnega zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev, so prejšnji teden opozorili v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Kot so pojasnili, se v Sloveniji letos ob ujmah in suši glede na lani pričakuje 50-odstotno zmanjšanje pridelka jabolk, pri čemer pa je bilo že lansko leto katastrofalno. Pridelek bo zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin za najmanj 20 odstotkov nižji od ocene svetovnega združenja, ki je znašala okoli 47 tisoč ton – in to kljub namakanju, za Radio Slovenija poudarja Vesna Miličić iz Združenja za sadjarstvo pri zbornici: "Pridelek bo po ocenah podpovprečen. Če vzamemo številko 47.000 ton in od tega odvzamemo še 20, 30 odstotkov, potem je pridelek res zelo slab."

Sadjarje ob vremenskih težavah pestijo še vse višji stroški pridelave in ogromna rast cen električne energije. Od države zato pričakujejo "učinkovito ukrepanje pri zniževanju stroškov hlajenja sadja v hladilnicah, v nasprotnem primeru bo to občutno vplivalo na dvig maloprodajnih cen jabolk".

Ob tem pozdravljajo napoved interventnega zakona za omilitev posledic letošnje suše. "Sadjarji zelo pozdravljajo interventni zakon, ki se pripravlja, in upajo, da bo to vsaj delno rešilo situacijo na trgu," je za Radio Slovenija poudarila Miličić.

Uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev "resno ogroža konkurenčnost slovenskega sadjarstva"

Razvoj sadjarstva v Sloveniji ogroža tudi evropska uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, so po poročanju STA-ja opozarjali udeleženci sadjarskega posveta z naslovom Prihodnost slovenskega sadjarstva – ali bomo sploh lahko še pridelovali sadje? v okviru sejma Agra prejšnji teden. Kot so spomnili, uredba za Slovenijo predvideva 58-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganja fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030 glede na izhodiščno obdobje. "Trenutni predlog evropske uredbe resno ogroža konkurenčnost slovenskega sadjarstva v primerjavi z drugimi državami in s tem posredno tudi ustrezno zagotavljanje samooskrbe s slovenskim sadjem, ki je po podatkih Statističnega urada RS najnižja do zdaj – v lanskem letu se je znižala za 22 odstotnih točk, na 14 odstotkov," so zapisali v zbornici.

Metka Hudina z biotehniške fakultete pa je za Radio Slovenija glede problematike izpostavila še: "Zmotno je mišljenje, da ta uredba prinaša prepoved pesticidov, da bomo vsepovsod pridelovali ekološko. Žal tudi ekološke pridelave ne bo. Pri tem pa ne bomo pridelali dovolj hrane."

Prihodnost slovenskega sadjarstva je ob novih predlogih evropske zakonodaje in trenutnih razmerah na trgu postavljena pred številne izzive, so sicer še posvarili udeleženci posveta. Bistvena sta hitra prilagoditev sektorja ob vzajemnem sodelovanju pridelovalcev in stroke in to, da zastavljeni cilji evropskih uredb ne povzročijo zmanjševanja kmetijske pridelave, opuščanja kmetovanja in s tem posredno nizke samooskrbe s hrano v Sloveniji, so prepričani.