Pozabljene slovenske besede
Brbunek, mižek in pripetek. Tudi slovenščina ima besede za nenavadne situacije, predmete in pojave ter besede, ki zvenijo nepojasnljivo lepo ali smešno.
Samka, brbunek in mižek ter skomina, dražilnik in odlašek
Objavljeno: 12. junij 2019 ob 07:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Foto: MMC RTV SLO

Danci imajo izraz za posebno vrsto sreče, in sicer tisto, ki jo občutimo pri delu (arbejdsglæde), desenrascar pa naj bi v portugalščini pomenilo hitro reševanje težav ob manj ugodnih okoliščinah oz. sposobnost improviziranja.

Nekatere besede so zanimive, ker imajo popoln zvočni preplet ali pa ker so tako slikovite, da v trenutku, ko jih slišimo, vidimo smešno podobo, ki se ne ujema vedno s tem, kar beseda poimenuje (Wolkenkratzer 'nebotičnik' – Wolke: oblak, kratzen: praskati, "čohati"; dobesedno "praskalnik oblakov").

Foto: MMC RTV SLO

Materni jezik uporabljamo, ne da bi o njem razmišljali. Smo pa toliko pozornejši na pomen besed v tujih jezikih, katerih (dobesedni) prevodi včasih vzbujajo nasmešek, kdaj tudi salve smeha ali pa prijeten občutek. Ko se oseba, katere materni jezik ni nemščina, nauči besedo Handschuh (Hand – roka, Schuh – čevelj, slov.: 'rokavica'), se ji takoj posveti, da gre za »čevelj za roke«. Ne razmišljamo pa o tem, da morda tudi rokavica tujcu zveni kot »nogavica za roko«. Obstajajo ljudje, ki si ob vsaki priložnosti (celo gibu roke v specifični situaciji) izmišljujejo nove besede (čokunkica: čokoladna bunkica, zgodoviniti: delati zgodovinsko), da o pisateljih in pesnikih ne govorimo.

S tem člankom se končuje tokratni sklop Jezikovnega spletovalca. Spremljajte nas še naprej in v komentarjih podajte predloge za prihodnost.

Danes vam bomo predstavili nekaj naključno izbranih slovenskih besed, ki jih ne slišimo prav pogosto. Vsekakor ne gre za nevtralne izraze. Izbrali smo besede, ki so se v pogovornem jeziku morda pojavile zaradi občutka, da kakšna beseda v slovenščini manjka, ter nekaj starejših, zanimivo zvenečih besed, ki jih skoraj več ne poznamo.

Foto: MMC RTV SLO

Brbunek in abranek

Če o jeziku ne razmišljamo, sploh ne opazimo, kako natančen je lahko. Zastarela beseda brbunek označuje mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre: Ko vidiš vodne brbunke, v vodo primešaj kavo. V kopalnici nekaj brbunka. Samka je neporočena ženska, abranek pa na dlaki prisušena blatna kepica (Psu pod trebuhom bingljajo abranki.).

Foto: MMC RTV SLO

Skominar ali dražilnik

Skomina je izraz za veliko željo po čem (Vsako jutro me obidejo skomine po kavi.), tako je nastal (še) nenormiran izraz skominar (oglas za promocijo prihajajočega izdelka, igre, filma v obliki kratkega filma z udarnimi, privlačnimi prizori, angl. teaser), slišite pa lahko tudi sopomenko rajcer. Slednja dva najdete v Razvezanem jeziku (v katerem ne gre za normirano besedje), v Sprotnem slovarju slovenskega jezika pa njuno sopomenko dražilnik.

Foto: MMC RTV SLO

Žganjarček in vržek

Žganjarček je majhen kozarec za žgane pijače, sntntn pa je beseda, ki jo prav tako najdete v Razvezanem jeziku in označuje majhno aluminijasto pripravo na vrhu pločevinke, s katero to pločevinko odpremo. Če nekaj naredimo na dušek, to pomeni, da se zgodi zelo hitro oz. ne da bi se vmes oddahnili (Kozarec je izpraznil na dušek. Roman je prebral na dušek.), sicer pa beseda dušek lahko označuje požirek (Že po prvem dušku je nehal piti.) in vdih (Po jutranjem teku je zrak zajemal z globokimi duški.).

Če radi prelagate opravke ali zjutraj pogosto prestavljate uro, vam je blizu odlašek, knjižni izraz za odlašanje (Odlašek je že predolg, zdaj bomo res morali začeti.), če pa radi mečete stvari v smeti z nekoliko večje razdalje in odpadki pogosto pristanejo nekje v bližini koša, bi lahko govorili o ponesrečenem vržku ali metu (Ko je igral košarko, se mu je vržek spet ponesrečil.). Mižek je ljubkovalni izraz za otroka (Mižek spet rogovili po kuhinji.), podnožek pa lahko imenujemo pručko in podstavek (Kavo je odložil na podnožek. Stopi na podnožek in boš dosegel omaro.).

Foto: MMC RTV SLO

Držek in pripetek

Držek nekaj drži, in sicer nogavice, gre namreč za zaponko za nogavice (Za darilo ji je kupila držke.), izraz lahko zasledite v trgovinah s spodnjim perilom, pripetek pa pošljemo po elektronski pošti, nevtralnejši izraz zanj je priponka (Podrobnosti najdete v pripetku.).

Foto: MMC RTV SLO

Suroviniti in stršati

Surovinimo takrat, ko smo do koga grobi in surovi (Ves čas surovini naokrog.), ko pa si kdo pozabi počesati lase, mu ti stršijo na vse strani, stršati je knjižni izraz za štrleti.

Če vas zanima, kako edinstvene poglede na jezike imamo, si lahko za konec ogledate posnetek predavanja britanskega študenta medicine in pesnika, ki slikovito pripoveduje, kako se je zaljubil v nemški jezik. S svojo zgodbo pokaže, kakšno kreativnost lahko sproži učenje tujega jezika in kako smešen nam je lahko jezik, ki ni naš materni.

Foto: MMC RTV SLO

Andrej Salobir, P. B.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.