Okrogli jubilej Borisa Cavazze: 80 let enega največjih slovenskih igralcev
Igralec, scenarist in režiser Boris Cavazza, eden izmed velikanov slovenskega filma in gledališča, danes praznuje 80 let.
"Upam, da bom še stal na odru in pred kamero."
Objavljeno: 2. februar 2019 ob 11:11
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Pot je Borisa Cavazzo vodila po skoraj vseh slovenskih gledališčih, večinoma pa je bil član ljubljanske Drame in Slovenskega mladinskega gledališča. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, tudi Borštnikov prstan. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Ob jubileju je povedal, da mlajšim kolegom na srce polaga rek, ki pravi, da ti nihče drug ne bo pomagal, če si ne boš sam. "Talent je samo deset odstotkov, vse ostalo je trdo delo," meni večkrat nagrajeni igralec.

Mogoče bi namesto z ljubeznijo moral začeti z boksom. S prvim udarcem. Z bolečino. Aperkat, levi kroše, desni kroše. Srepeč pogled tistega mladega Sicilijanca, ki me je udarjal v ringu, da mi je zavrelo v možganih. Ne prej ne potem nisem doživel take vrste bolečine.

iz biografskega romana Vesne Milek Cavazza

Leta na ladijskem krovu
Boris Cavazza se je 2. februarja leta 1939 rodil v Milanu, njegov oče je bil Italijan, mati pa Slovenka. Ko mu je bilo devet let, se je družina preselila v Slovenijo. Po osnovni šoli se je leta 1956 vpisal na Pomorsko šolo v Piranu, med letoma 1960 in 1963 je plul po morju.

Cavazza je v zadnjih letih nastopal v gledališki uspešnici Boris, Milena, Radko v režiji Dušana Jovanovića, ki jo je delno navdihnilo tudi resnično življenje. (Na fotografiji z Radkom Poličem.) Foto: BoBo

Leta 1964 se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Po končanem študiju je delal v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu in se leta 1971 zaposlil kot igralec v SNG Drama Ljubljana. Kot je dejal Cavazza, je imel srečo, da je takoj, ko je vstopil v Dramo, odigral zanj eno ključnih predstav, in sicer Molierove Scapinove zvijače v režiji Petra Lotshaka. Sicer pa ocenjuje, da je bilo njegovo najplodovitejše obdobje od konca 70. do začetka 90. let: "Takrat sem namreč odigral nekaj ključnih vlog, ki so pripomogle k mojemu igralskemu razvoju."

V karieri je sicer Cavazza sodeloval s skoraj vsemi slovenskimi gledališkimi hišami, deloval pa je tudi kot profesor na AGRFT-ju. Leta 1992 je debitiral kot režiser s predstavo Zaigraj še enkrat, Sam v ljubljanski Drami in odtlej se je redno pojavljal v slovenskih gledališčih tudi kot režiser, pri filmu in televiziji tudi kot scenarist.

Od Scapina do Glembaja: četica najljubših likov
Na vprašanje, ali mu je katera od vlog, ki jih je odigral, posebej blizu, je dejal, da zagotovo že omenjeni Scapin, v 80. pa Stavrogin v Besih Dostojevskega, doktor v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku ter Danton v Büchnerjevi Dantonovi smrti. In kasneje lik starega Glembaja v Krleževi drami Gospoda Glembajevi v Ateljeju 212 v Beogradu. "Vsak od teh likov je na svoj način dograjeval moj igralski izraz," je menil igralec.

Od igre se še ne poslavlja
Med njegovimi zadnjimi predstavami je uspešna komična drama V SNG-ju Drama Ljubljana Boris, Milena, Radko v režiji Dušana Jovanovića, zaigral pa je tudi v zadnji predstavi Mateja Filipčiča Diracov akord, prav tako v Drami. Cavazza, ki je imel v zadnjem času nekaj zdravstvenih težav, si želi še naprej igrati: "Zaenkrat je vse odvisno od ostankov posledic moje bolezni, a upam, da bom še stal na odru in pred kamero."

Na slovenskem filmu je pustil neizbrisen pečat. Mnoge so se zaljubile vanj, ko je bil voznik avtobusa v komediji To so gadi. Foto: Cankarjev dom

Ključen obraz slovenskega filma
Vzporedno z gledališčem je Cavazza igral tudi v filmih ‒ slovenskih, nekdanjih jugoslovanskih ter v nekaj mednarodnih koprodukcijah. Poznan je denimo po vlogi voznika Tonija v filmu To so gadi v režiji Jožeta Bevca, Tenorja v filmu Vdovstvo Karoline Žašler v režiji Matjaža Klopčiča ali pa Mateja v filmu Pasijon po Mateju v režiji Lordana Zafranovića. Med njegovimi novejšimi filmi so Kratki stiki ter Osebna prtljaga, oba v režiji Janeza Lapajneta, ter Piran-Pirano v režiji Gorana Vojnovića.

Društvo slovenskih režiserjev mu je leta 2017 podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, lani pa ga je z zlatim redom za zasluge za izjemen ustvarjalni opus odlikoval predsednik republike Borut Pahor. "Je nemirni iskalec in ustvarjalec, katerega upodobitve strasti, izgub, bolečin, ponižanj in iluzij njegovih junakov so se trajno zapisale v slovenski gledališki spomin," je med drugim pisalo v utemeljitvi. Za svoje delo je Cavazza prejel še vrsto drugih nagrad, med njimi Severjevo, Badjurovo, Župančičevo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter Borštnikov prstan.

Z nagrado bert za življenjsko delo. Foto: BoBo
Kot vokalist nastopa v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno pa se pridruži zasedbi Fake Orchestra. Foto: BoBo

Samo "talent" ne naredi velikega igralca
Na vprašanje, ali meni, da imajo slovenski igralci danes dovolj priložnosti za samorealizacijo v svojem poklicu, je dejal, da na to težko odgovori, zagotovo pa ve, da so onemogočeni: "Teatri so polno zasedeni in veliko igralcev ostane pred vrati oziroma redko dobijo prave priložnosti. Razen če je njihova kvaliteta tako visoka, da jim to omogoča delo, ki si ga želijo." Mlajšim kolegom pa sporoča: "'Uzdaj se use i u svoje kljuse' oziroma 'Zaupaj sebi in svojemu konju.' Nihče drug ti ne bo pomagal, če si ne boš sam. Talent je samo deset odstotkov, vse ostalo je trdo delo," je sklenil.

Cavazza je tudi glasbenik. Kot vokalist nastopa v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno pa se pridruži zasedbi Fake Orchestra. Igralčevo življenje je v biografskem romanu Cavazza, ki je izšel leta 2011 pri Študentski založbi, popisala Vesna Milek.

A. J.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
keith
# 02.02.2019 ob 15:42
Lahko bi še omenil, da se je rodil v Milanu, kjer mu je kot majhnemu dečku umrl oče. Mama ga je dala k sorodnikom v Jugoslavijo, kjer so ga zmerjali s fašistom in ga pretepali. Že pred 30 leti mu je za rakom umrla žena. Eden od sinom se mu je smrtno ponesrečil med snemanjem videospota. Drugi je nekaj let kasneje naredil samomor. Pa še kaj bi se našlo. Velik človek z veliko bolečine v sebi. Spoštovanje !
Ata Vitranc
# 02.02.2019 ob 13:16
Feliks Langus
realist65
# 02.02.2019 ob 12:20
Dobre živce je moral imeti, glede na vse babe in ostale težave, ki jih je imel v življenju. Drugače pa odličen igralec, prepričljiv, legenda.
RJSlo
# 02.02.2019 ob 12:29
Vse najboljše! Faca.
galoper
# 02.02.2019 ob 16:11
V vsakem njegovem nastopu sem najprej opazil sporočilo: "To sem pa jaz", šele nato sporočilo lika.
Bivši uporabnik
# 02.02.2019 ob 13:38
Velik igralec in še večji človek. Malo takšnih. Vse najboljše, Boris.
stari maček
# 02.02.2019 ob 15:57
Poklon.
Krimsky
# 02.02.2019 ob 12:06
Poklon, in vse najboljše …
~
… 'Viatorjevemu vozniku' iz 1977. Nepozabno!

A igralec ima do svojih vlog vsaj kritično distanco, ki jo druge vrste igralci – nimamo. Tudi "Poljak, Čeh, Slovenec, …", so vloge, ki jih igramo. Nikoli sicer ne dobimo Leva, Oskarja, Prstana, Viktorja … pa vendarle igramo predano, od rojstva do smrti, v milijonskem številu.

Igralec je torej v nečem na boljšem – on vsaj ve, da gre za vlogo, … drugi pa za svojo vlogo zmotno domnevamo, da je to kar – življenje. Igralec dobi novo vlogo, za milijone je vloga državljana, vernika … doživljenjska. Igralec se lahko na račun vloge šali, zbija dovtipe, mi jo dojemamo smrtno resno. Igralec svojo vlogo gleda iz metapozicije, mi jo živimo v prvi osebi: »Jaz sem Poljak, katolik, …«
Igralec ima do svojih vlog odnos, mi ga nimamo, ker menimo, da kar smo – vloga. In ko nam 'režiser' namigne »Vaša vloga je to in to …« zagrabimo za muškete, pihalnike in samokrese … in napademo tiste, ki igrajo druge vloge …

Ker nismo profesionalci, da bi na svojo 'vlogo' gledali s strani … kot statisti povzročamo veliko gorja na tem svetu …
ms-dante
# 02.02.2019 ob 18:32
Zanimiv človek, kot igralec me ni prepričal. Vse najboljše Boris
pepe 2
# 03.02.2019 ob 09:08
Use naj...
RTV bi lahko ponovno predvajal nanizanke, v katerih je nastopal , pa kaj če obujajo stare čase in nekaterim povzročajo preganjavico.
Hmeljar
# 03.02.2019 ob 06:27
Men se je res dopadla teklama za Laško pivo, ki ga še zdaj obožujem. Ja sicer pa leta so, ampak ob dosti mlajši partnerki bo še šlo nekaj časa...
mihajloo
# 02.02.2019 ob 20:16
Čestitke in še na mnoga leta, g.Boris Cavazza.
Mavrietsch
# 03.02.2019 ob 00:39
tale mašinca ni vredna enga klinca
koncert
# 02.02.2019 ob 15:17
@Ata Vitranc
Feliks langus
Veliki briljantni valček
https://www.youtube.com/watch?v=sM8vntVG
TDE
Gledal leta 1985 v živo. P.S. Nismo krivi za to, kar se je dogajalo našim prednikom.
ffffff
# 02.02.2019 ob 22:14
Igralska špica, karizma, ki presega sedaj še bolj uspešnega talentiranega sina. Nekaj posebnega imajo v krvi.
prizemljen
# 02.02.2019 ob 21:09
Nepozaben kot Stavrogin v Besih in Blodnjah po Dostojevskem v MGL davnega 1985. V spominu mi je ostal tudi kot Danton v Dantonovi smrti.
Ob jubileju bi RTV lahko po arhivu pobrskala za kakim posnetkom, se vam ne zdi.

Lahko pa tudi med posnetki, ko je bil na RTV še doma pravi humor, ki sta ga soustvarjala z Janezom Hočevarjem - Rifletom.
Janez1965
# 02.02.2019 ob 20:40
Mladi inzenir Kerin.