Zeleni petek: Gozdovi

Ker naravni prirast gozda kaže celo rahlo naraščanje, mislimo, da bodo drevesa večno z nami. Pogosto jih zato imamo le za vir surovin, ki je neizčrpen, saj drevesa vedno znova (z)rastejo. Vidimo jih lahko tudi kot oviro na poti razvoja, ko se gozdovi razprostirajo na mestih, kjer bi človeštvo rado gradilo ali področje kako drugače izkoriščalo. Pa bodo gozdovi res vedno z nami? In ali so res neizčrpni?

Že eno samo drevo bistveno pripomore k biotski raznovrstnosti, saj daje zavetje in hrano mnogim živim bitjem. Foto: EPA
Že eno samo drevo bistveno pripomore k biotski raznovrstnosti, saj daje zavetje in hrano mnogim živim bitjem. Foto: EPA

Odnos do gozdov se po svetu razlikuje. Ponekod je v ospredju njihova gospodarska funkcija, drugje pa bolj razmišljajo o njihovem okoljskem pomenu. Čeprav Slovenija dobro upravlja gozdove (tako zatrjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije), skrb za samo slovenske gozdove ni in ne bo dovolj za njihovo ohranjanje, saj so vsi gozdovi na neki način povezani. So del svetovnega vodokroga, skladišča ogljika in ohranjevalci prsti. In čeprav nam za slovenske in tudi evropske gozdove za zdaj še ni treba (pretirano) skrbeti, pa bi nas moralo skrbeti ravnanje z gozdom na svetovni ravni.

Zato smo se vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi gozdovi izginili? Kakšen vpliv bi to imelo na naša življenja. V Sloveniji sicer študije, ki bi to vprašanje obravnavala, nimamo, so si pa strokovnjaki po svetu dokaj edini – katastrofalen.

Neprecenljiv pomen gozdov za človeštvo

Predvidevamo, da se bomo v prihodnosti še naprej soočali z naravnimi ujmami, posledicami podnebnih sprememb in globalne trgovine (invazivne tujerodne vrste) ter vedno večjimi človekovimi zahtevami do gozdov (rekreacija, potrebe po lesu, biomasi, varovalna, hidrološka, biotopska vloga gozda …).

Zavod za gozdove Slovenije

Pomen gozdov za človeštvo je neprecenljiv, so za MMC povedali na Zavodu za gozdove Slovenije. Gozdovi čistijo zrak in vodo, preprečujejo erozijo in predstavljajo biotope za številne živali, rastline in glive. Njihova vloga je varovalna tudi v tem smislu, da ščitijo človeška naselja pred skalami in padajočim kamenjem, dajejo les za izdelke in ogrevanje in ne nazadnje tudi hrano ljudem v obliki gozdnih sadežev. Ne gre zanemariti niti njihovega pozitivnega delovanja na telesno in duševno zdravje ljudi, saj so idealen kraj za rekreacijo in sproščanje. Ena od bistvenih vlog gozdov pa je ta, da črpajo ogljik iz ozračja in so zato ključni za spopadanje s podnebnimi spremembami.

Če bi gozdovi izginili ...

Znanstvenih raziskav na temo Slovenija brez gozdov ne poznamo, pravijo na ZGS-ju, bi se pa brez njih gotovo spopadali z velikimi težavami. Grozile bi nam višje temperature ozračja, zaradi odtekanja voda, ki jih gozdovi ne bi več zadržali, bi nam grozile hude poplave in plazovi, lahko bi bila motena preskrba s pitno vodo. Gozdovi tudi ne bi več zadrževali vetra, z močnejšimi vetrovi pa bi prišla erozija in izumrtje večine živali in organizmov, ki danes živijo v gozdovih. S tem pa bi se povečala tudi možnost, da bi izginilo tudi človeštvo.

In čeprav je lokalna skrb za gozdove pomembna, pa za ohranjanje okolja, primernega za življenje, samo ta ni dovolj. Če bi torej v Sloveniji zgledno skrbeli za gozdove, drugje po svetu pa ne, ali bi bilo to dovolj, da našo državo obranijo pred prej naštetimi posledicami? "Verjetno ne," pravijo na ZGS-ju, "saj Slovenija predstavlja zelo majhen delček svetovne površine gozdov". "Vsekakor pa imajo gozdovi izjemno sposobnost uravnavanja, ki bi svoje pozitivne učinke pokazala tudi v takih primerih," še izrazijo optimistično upanje.

Dobro stanje slovenskih gozdov

"V splošnem lahko trdimo, da so slovenski gozdovi v dobrem stanju," pravijo na Zavodu za gozdove. Pokrivajo okoli 58 odstotkov površine Slovenije, kar je v primerjavi z drugimi državami veliko. Tudi stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti je v slovenskih gozdovih visoka. Tako imamo v naši državi več kot 70 različnih samoniklih drevesnih vrst, ki tvorijo okoli 200 gozdnih vegetacijskih enot, ki jim gozdarji rečejo gozdne združbe.

Stanje slovenskih gozdov je danes tudi bistveno boljše kot pred 25 leti, še pravijo na GZS-ju, saj gozdarji ugotavljajo, da prihaja do naraščanja lesne zaloge in prirastka, kar omogoča več poseka lesa, ki se je v tem času povečal za 40 odstotkov. Potrebe po lesu kot surovini pa so, kot vemo, vedno večje.

Gozdovi niso le vir surovin, ampak tudi hrane. Foto: MMC RTV SLO
Gozdovi niso le vir surovin, ampak tudi hrane. Foto: MMC RTV SLO

Nevarnosti, ki grozijo slovenskim (in svetovnim) gozdovom

Gozdovom ne grozijo le apetiti po lesu kot surovini in izsekavanju zaradi pridobivanja obdelovalne zemlje in zemlje za gradnjo, ki se kažejo tudi v nedovoljeni sečnji. Te v Sloveniji sicer po podatkih GZS-ja ni zelo veliko, vemo pa, da se gozdovi zaradi teh razlogov požigajo in sekajo drugje po svetu. Skrb vzbujajoči posnetki prihajajo iz Amazonije, ki velja za pljuča našega planeta, kjer se v zadnjem času požigajo in izsekavajo ogromne količine starodavnega gozda. Gozdovom grozijo tudi vremenske ujme in drugi ekstremni vremenski pojavi, uničevanje biodiverzitete avtohtonih gozdov pa lahko povzročajo tudi tujerodne vrste in škodljivci.

Ekstremni vremenski pojavi

"Od leta 2014 se v slovenskih gozdovih skoraj vsako leto dogajajo vremenske ujme in drugi ekstremni vremenski dogodki, ki povzročajo veliko škode," opozarjajo na ZGS-ju. Tako je žledolom iz leta 2014 prizadel več kot polovico slovenskih gozdov, tej katastrofi pa je sledila do zdaj največja namnožitev podlubnikov, ki so povzročili toliko škode, da je bilo treba v obdobju med letoma 2015 in 2017 posekati 6 milijonov kubičnih metrov dreves – večinoma smrek. Škodo je povzročil še vetrolom v letu 2017, in sicer je bila poškodovana petina gozdov. "Skupaj je bilo zaradi naravnih ujm (žledolom, vetrolom, podlubniki) od 2014 do 2020 posekanih približno 20 milijonov kubičnih metrov lesa," pravi GZS.

Tujerodne invazivne rastlinske vrste in škodljivci

Nevarnost slovenskim gozdovom povzročajo tudi tujerodne invazivne vrste rastja, ki nimajo naravnih škodljivcev in so zato bolj odporne in izrivajo avtohtone vrste dreves. Tako znižujejo biotsko raznovrstnost, otežujejo obnovo gozda, lahko pa so škodljive tudi za ljudi in živali. V Evropi je naturaliziranih več kot 12.000 tujerodnih vrst, od katerih se jih je kar 9.000 ustalilo v zadnjih petdesetih letih. Med njimi je 10 do 15 odstotkov invazivnih vrst, torej takih, ki povzročajo škodo. V Sloveniji se je ustalilo že več kot 1.000 tujerodnih vrst rastlin, nekaj manj kot polovico jih najdemo tudi v slovenskih gozdovih in na gozdnih robovih.

"Za obnovo gozdov so problematične predvsem zelnate rastlinske vrste – v obvodnih gozdovih je to predvsem japonski oz. češki dresnik, v ostalih pa v zadnjem času težavo predstavlja tudi pojav navadne barvilnice. Težava so tudi invazivni tujerodni škodljivci, na primer tujerodna gliva, ki povzroča bolezen jesenov ožig. Zaradi te bolezni je bilo v letu 2019 posekanih za več kot 50.000 kubičnih metrov jesenov," opozarja GZS.

Nedovoljen posek lesa

Les je zelo iskana surovina. Foto: EPA
Les je zelo iskana surovina. Foto: EPA

Odstotkovno je nedovoljenega posega v Sloveniji malo, vsaj tistega, ki ga odkrijejo pristojne službe. V letu 2019 je tako nedovoljen posek predstavljal 0,5 odstotka posekanega lesa. Največ nedovoljenega poseka je bilo sicer leta 1995, ko je znašal kar 5,3 odstotka skupnega poseka lesne mase. Gozdarji so lani zaznali 15 nedovoljenih posekov na golo, od kateri je večina znašala manj kot hektar.

Do nedovoljenega sekanja drevja pa ne prihaja le zaradi apetitov po lesu, ampak tudi zaradi nedovoljenih posegov v prostor, na manjših parcelah pogosto zaradi neurejene meje med zasebno in državno zemljo, zelo pogosto pa jih najdejo tudi v bližini cest.

V letu 2019 je bilo v slovenskih gozdovih skupaj posekanih 5.287.863 m3 lesne mase, od tega 3.326.578 m3 iglavcev in 1.961.285 m3 listavcev. Od tega je zaznani posek brez odobritve znašal le 0,5 odstotka od skupne količine poseka (za primerjavo: ta delež je bil največji leta 1995, ko je znašal 5,3 odstotka).

Zavod za gozdove Slovenije

Ugotavljanje nezakonite sečnje je sicer v pristojnosti Zavoda za gozdove, ki na terenu izvaja redne kontrole. "V letošnjem letu je bilo v državnih gozdovih opravljeno 4.147 rednih kontrol in prevzemov sečišč ter 107 popolnih prevzemov sečišč, kjer po že izvedeni sečnji z meritvami sveže posekanih panjev ugotavljajo dejansko količino posekanega drevja, drevesno sestavo in strukturo drevja po debelinskih stopnjah," so povedali. Ko so drevesa že posekana in spravljena do ceste, se pristojnost Zavoda za gozdove konča. Morebitna kazniva dejanja, tatvine ipd. so v pristojnosti drugih organov.

Za slovenski gozd se nam (za zdaj) ni treba bati …

Kljub naštetemu pa so na Zavodu za gozdove prepričani, da se slovenski gozdovi dobro držijo in so tudi zunaj naše države znani po ohranjeni biotski raznovrstnosti. "Gozdnogospodarski načrti v Sloveniji veljajo kot upravljavski načrti za območja Natura 2000. Ta območja prekrivajo več kot 50 odstotkov slovenskih gozdov, gozdovi pa predstavljajo 70 odstotkov območij Natura 2000," pravijo na ZGS-ju. Kot je znano, je Natura 2000 naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Z njo ohranjamo živalske in rastlinske vrste ter območja, ki so pomembna na slovenski, evropski in svetovni ravni. Gre za družbeno zavezo o varovanju narave.

"V Sloveniji z gozdovi gospodarimo po načelih "slovenske gozdarske šole", po principih trajnosti – gozdove ohranjamo za prihodnje generacije, sonaravnosti – način gospodarjenja z gozdovi prilagajamo naravi oz. okolju in večnamenskosti – gozdovi hkrati opravljajo ekonomske, ekološke in socialne funkcije," so še pojasnili na Zavodu za gozdove.

… skrbi nas lahko prihodnost svetovnega gozda

Zaradi povpraševanja po palmovem olju so izsekali ogromne količine avtohtonih gozdov predvsem v Indoneziji in Maleziji. Foto: EPA
Zaradi povpraševanja po palmovem olju so izsekali ogromne količine avtohtonih gozdov predvsem v Indoneziji in Maleziji. Foto: EPA

Če se torej za prihodnost slovenskih gozdov (za zdaj) ni bati, pa drugje po svetu žal ni tako. Izsekavanje gozdov na globalni ravni je namreč eden izmed ključnih problemov, ki danes pestijo človeštvo, pa naj gre za čiščenje gozdnatih površin, za nasade palm, iz katerih se pridobiva palmovo olje, ali požiganje gozda zaradi potrebe po novih pridelovalnih površinah.
Kljub izjemnemu pomenu gozdov se njihovo krčenje na globalni ravni dogaja s skrb vzbujajočo hitrostjo. Letno je na svetu povprečno izkrčenih kar 13 milijonov hektarjev gozda. Krčenje gozdov predstavlja od 12 do 20 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam, opozarja ZGS.

Drevesa padajo

Večina deforestacije se je zgodila prav v sodobnem času. Od začetka industrijske dobe pa do zdaj se je površina svetovnega gozda zmanjšala za 32 odstotkov, piše BBC. Najhuje je v tropskem območju, kjer vsako leto posekajo okoli 15 milijard dreves, se na študijo, objavljeno v reviji Nature, sklicuje BBC. Kako hudo je, kaže tudi število gozdnih požarov. Tako je ameriški inštitut za raziskovanje vesolja objavil, da se je število požarov na področju Amazonije v avgustu leta 2019 v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečalo za kar 84 odstotkov.

Glavni krivci za izginjanje gozda v Amazoniji so potrebe v kmetijstvu – krčijo jih za potrebe farm za gojenje goveda in drugih farm, posebej za vzgajanje soje, pa piše National Geographic. Katastrofičen vpliv ima tudi nelegalno izsekavanje, k deforestaciji pa pripomore tudi gradnja cest, ki jih tako pri zakonitem kot nezakonitem sekanju gradijo globoko v gozdove Amazonije, da bi lahko dostopali do še bolj oddaljenega gozda.

Izginjanje gozda ima že zdaj velik vpliv na živali in ljudi. V gozdovih in na njihovem obrobju, v savanah živi 250 milijonov ljudi, ki so od gozda odvisni, prav tako pa v njih najdemo 80 odstotkov živalskega in rastlinskega življenja na Zemlji.

Za gozd mora skrbeti vsak sam in hkrati vsi skupaj

Skrb in upravljanje gozdov je vsekakor globalna naloga, ki se tiče vseh, od nacionalnih vlad do vsakega posameznika. V skladu s cilji trajnostnega razvoja OZN-a, je tako nujno zavarovati, obnoviti in promovirati trajnostno rabo zemeljskih ekosistemov, trajnostno gospodariti z gozdovi, preprečevati dezertifikacijo, ustavljati in preprečevati degradacijo tal in ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti.