Velika Prešernova nagrajenca sta fotograf Stojan Kerbler in baletnik Milko Šparemblek
Prešernovi nagradi za življenjsko delo letos prejmeta fotograf Stojan Kerbler in baletnik, plesalec in koreograf Milko Šparemblek.
Najvišja priznanja Republike Slovenije
Objavljeno: 15. januar 2020 ob 09:07,
zadnji poseg: 15. januar 2020 ob 12:00
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Foto: TV Slovenija

Nagrajenci Prešernovega sklada pa so igralka Nina Ivanišin, akordeonist in skladatelj Luka Juhart, filmski režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalec Nejc Prah in prevajalka Suzana Koncut.

Stojan Kerbler je nepretenciozno, s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovornostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele analogne fotografije.

.

Čudovita freska bivanja in življenja haloških ljudi
Kot piše v utemeljitvi Prešernove nagrade, je fotograf Stojan Kerbler nedvomno osrednja osebnost slovenske fotografije: "Njegov fotografski opus je čudovita freska bivanja in življenja haloških ljudi in predstavlja resnično vrednoto nacionalnega pomena, o kateri se lahko poenoti strokovna in tudi laična javnost. Kerbler je nepretenciozno, s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovornostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele analogne fotografije in vzpostavil referenčni okvir humanistične fotografske senzibilnosti in estetike tudi za prihodnje rodove."

Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler: "Občutljiv človek s spoštljivo kamero ob sebi"

Kerbler (1938) je bil vse življenje dejaven v fotografskih klubih. Leta 1963 je bil v Ljubljani med soustanovitelji Fotogrupe ŠOLT, po diplomi se je včlanil v Fotoklub Maribor. Za cikel Haložani je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Prešernovi nagrajenci razglašeni, veliki nagradi za področji fotografije in baleta

Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca.

.

Najstarejši še dejavni koreograf na svetu
Drugi letošnji veliki nagrajenec, koreograf in plesalec Milko Šparemblek spada v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času. Z 91 leti in sedmimi desetletji dolge ustvarjalne poti je najstarejši še delujoči koreograf na svetu, njegov opus pa obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, piše v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Prešernov nagrajenec Milko Šparemblek: Baletni umetnik, ki je postal plesni pojem

"Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca. Lahko se mu spoštljivo poklonimo," še piše v utemeljitvi. Rojen je leta 1928 v Prevaljah na Koroškem. Šolal se je v Zagrebu, kjer je na filozofski fakulteti študiral komparativistiko in književnost, hkrati pa se je pri znamenitih hrvaških plesalcih in baletnih pedagogih Ani Roje in Oskarju Harmošu učil tudi klasični balet.

Igralka Nina Ivanišin. Foto: SNG Ljubljana/Peter Uhan

Igralka Nina Ivanišin prejme nagrado Prešernovega sklada za vloge v zadnjih treh letih. Omenjeno obdobje je, kot piše v obrazložitvi, zaznamovala s številnimi igralskimi presežki na matičnem odru ljubljanske Drame v vlogah Antigone, Francke, Nežke ali Agate Schwarzkobler, pa tudi kot protagonistka v avtorskih projektih zunaj institucije. "Ekspresivnost igre Nine Ivanišin podpira neizrečeni podtekst, ki sega onkraj videnega in povedanega. Ta prepoznavni odtenek pa jo dela samosvojo in hkrati nedoumljivo, "neukročeno"...," je zapisal dramaturg in gledališki kritik Primož Jesenko.

Kostumograf Alan Hranitelj je nagrajen za razstavo Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, ki je po zapisu v utemeljitvi predstavljala praznik kostumografije ter presežek kiparske in slikarske imaginacije. Umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj je v obrazložitvi zapisal: "Z najnovejšo razstavo, razkošno, kakor da je v čudežni deželi Alica zaplesala z baročnim pesnikom Luisom de Gongoro, se je njegova halucinantno intenzivna imaginacija tako stopnjevala, da ravno zaradi tega stopnjevanja ne moremo več govoriti o izmišljenem: umetnik namreč svojo imaginacijo tako stopnjuje, da postane živa resničnost."

Režiser Rok Biček. Foto: mmcrtvslo

Suzana Koncut je prejme nagrado sklada za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil, nastalih v zadnjih treh letih. "Prevajalski opus Suzane Koncut je serija konsistentnih jezikovnih gest, ki francosko literarno in znanstveno kulturo približujejo slovenski javnosti, njihovo avtorico pa uvrščajo med najbolj poglobljene slovenske prevajalce in prevajalke srednje generacije," je v obrazložitvi navedel prevajalec Primož Vitez.

Skladatelji in akordeonist Luka Juhart je nagrajen za umetniške dosežke v minulih treh letih. "Luka Juhart v glasbi ne išče delnih rešitev. Glasba zanj ni kariera, ampak nujnost, ki ga vodi med interpretacijo, ustvarjanjem, improviziranjem in poživljanjem glasbene scene. V vseh pogledih je namreč celovit glasbenik," je zapisal glasbeni urednik Primož Trdan. Juhart se zadnja leta predstavlja tudi kot skladatelj. Eden njegovih osrednjih dosežkov je delo Unleashed, napisano za njegov duo, v katerem ustvarja z Urošem Rojkom.

Režisrju Roku Bičku nagrado podeljujejo za celovečerni dokumentarni film Družina, ki je ga je snemal več kot desetletje in je v utemeljitvi označen kot monumentalno delo. "Bičku se je uspelo s filmskimi sredstvi približati intimi družinske skupnosti, njihovim medčloveškim odnosom na osupljivo resničen način in z ogromno mero umetniške in etične občutljivosti. Humanizem Bičkovega filma izziva bistvo gledalčeve lastne človeškosti, ko si upa brez lažnega moraliziranja in odvračanja pogleda od mučne problematike običajno nevidnih ljudi pokazati dostojanstvo filmskega subjekta," je v obrazložitvi zapisala filmska poznavalka in novinarka Mateja Valentinčič.

Kostumograf Alan Hranitelj. Foto: BoBo

Oblikovalec Nejc Prah je med drugim navdušil z vizualno podobo 33. grafičnega bienala in dogodkov Koordinate zvoka ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. "Prahov grafični jezik je fascinantni hibrid ilustracije, tipografije in fotografije. Z njim virtuozno pretvarja ideje v vidna sporočila, ki prehajajo med oblikovanjem in umetnostjo. Osvobojen spon in načel tradicionalnega grafičnega oblikovanja kot zastavonoša generacije zapeljivo osvaja oblikovalsko sceno," je v obrazložitvi zapisal grafični oblikovalec Domen Fras.

Letošnje prejemnike Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej in njegovi člani razglasili v SNG Opera in balet Ljubljana. Razglasitev vsakič premaknejo v drugo kulturno institucijo, povezano z enim izmed glavnih nagrajencev ‒ letos je bilo to zaradi nagrajenega baletnega plesalca v prostorih Opere in baleta.

"Segamo do zvezd"
Navzoče je na začetku pozdravil minister za kulturo Zoran Poznič. Povedal je, da vsi, ki delujejo v kulturi, postavljajo temelj za nazaj in naprej. "Nagrade so vsakoletna priložnost, da pokažemo, česa vsega sta naša umetnost in kultura zmožni. Segamo pa do zvezd."

Najvišja priznanja Republike Slovenije
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Za nagrajence so se odločali na podlagi strokovnih argumetov ter umetniških opusov in umetniških del.

Izročili jih bodo 7. februarja. Prve prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Nagrado Prešernovega sklada pa ustvarjalci prejmejo za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Zadnjih nekaj let so prejemnike Prešernovih nagrad razglasili na podelitvi, ki je praviloma 7. februarja, dan pred državnim kulturnim praznikom, posvečenim pesniku Francetu Prešernu, po katerem so nagrade poimenovane. Od leta 2017 nagrajence naznanjajo v januarju.

Nagrade bodo tradicionalno podelili na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. Po besedah predsednice upravnega odbora Prešernovega sklada Ire Ratej bo proslava prvič dostopna slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma kot v televizijskem prenosu.

Letošnja proslava bo ironična in kritična
Režiser proslave Vito Taufer se bo oprl na Prešernovo Zdravljico, napitnico, obred, v katerem se slavi novo vino, s tem pa novo pot in nov smisel. "Sporočilo je prijateljstvo, mir, razumevanje, strpnost," je dejal. Kot pravi , bo ironična in tudi kritična ter bo poskušala prinesti nekaj veselja. Moderator bo Tadej Toš, Zdravljico bo interpretiral Matej Puc, nastopili bodo mešani pevski zbor ljubljanskega konservatorija za glasbo pod vodstvom Ambroža Čopija, sopranistka Urška Arlič Gololičič, saksofonist Vasko Atanasovski Quartet, Magnifico s Schatzijem in Iztok Mlakar.

Naši baletni umetniki: Milko Šparemblek
Stojan Kerbler: Fotografiral sem tisto, kar sem sam hotel
Stojan Kerbler

N. Š.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj