UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Dan začnite s ponedeljkovo oddajo Dobro jutro, da bo prehod v nov delovni teden bolj prijeten! Voditelja Ljubica Mlinar in Boštjan Romih vas popeljeta skozi pozitivne in dobre novice. Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo bo Monika Tavčar postavila V Središče, vam še pred osmo svetujemo glede različnih tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, za vse ljubitelje rastlin pa je poskrbljeno v rubriki Na pomoč, vrtnar. Da bi vsakdanje življenje okoli nas še bolje razumeli, se v (Ne)znanem lotevamo raziskovanja preprostih, a pomembnih mitov in resnic. Ob koncu oddaje vam ponudimo še idejo za vaš dom in vas v ritmih glasbe prepustimo novemu dnevu naproti.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani.
Miniatura: Najlepši kraj ljubljanski je posvečena zelenemu zakladu prestolnice - parku Tivoli.

V januarju je Svetemu pismu posvečena nedelja Božje besede. Za vodilo ima misel »od branja do oznanjevanja, od bralca do oznanjevalca«.

V januarju je Svetemu pismu posvečena nedelja Božje besede. Za vodilo ima misel »od branja do oznanjevanja, od bralca do oznanjevalca«. Da je beseda v Svetem pismu živa in v življenju učinkovita, spoznavajo udeleženci v bibličnih šolah in skupinah. Božjo besedo zato tudi vsak dan premišljujejo in si jo vzamejo za vodilo dneva. Sveto pismo je zbirka največkrat prevedenih in najbolj branih knjig na svetu. Govori o izkustvu življenja izraelskega ljudstva. V njej najdemo modrost življenja, opisuje tudi življenje družine in ravnanje mladega človeka.
Prvi, ki je prevedel Sveto pismo v latinski jezik je bil veliki cerkveni učitelj, doma iz naših krajev, sv. Hieronim. Več kot 1600 let po njegovi smrti pa smo dobili njegova pisma v slovenskem jeziku, ki nam odkrivajo gorečega biblicista in asketskega apologeta.
Božični čas pa se po slovenskem običaju končuje na praznik Gospodovega darovanja, svečnico. Poslovili se bomo od jaslic, ki so v zimskih dneh prinašale toplino in svetlobo v naše domove in svetišča. Svoje zgodbe življenja so vanj zapisovali rezbarji, med katerimi je Marijan Vodnik. K ogledu gibljivih jaslic pa nas je povabila družina Sluga.

Za območje Obsotelja in Kozjanskega je posebej značilnih šest jedi: kozjanska juha, zmes, koruzni pečenjak, mlinci, kopun in sirova zafrkjača. Seveda pa boste v gostinskih objektih na območju našli tudi klasično ponudbo hrane. Med jedmi, ki danes bolj redko zaidejo na mize, a se jih na območju trudijo vključiti v gostinsko ponudbo, so tudi stare jedi, kot so slivov ali drnulov močnik, klecnprot (sadni kruh) in pršjača. Posebnost kozjanske gastronomske regije je pogača, ki ji tukaj pravijo zafrk(n)jača. Ime je povezano z načinom priprave te slastne jedi, nadevane s skuto, položene na kvašeno testo, ki ga ob robovih zavihajo ali »zafrknejo«. Kot samostojna jed ali priloga k omakam in mesnim jedem pa so odlični kozjanski krapi, žepki iz ajdovega testa, nadevani s proseno kašo in zabeljeni z ocvirki in smetano.
Vnukinja z zanimanjem opazuje ata, kako pripravlja jedi, babica pa zaloti mesarja Franca v neprijetni situaciji v njegovi mesnici.

Haloze, čudoviti svet goric in rajskih dobrot. Vinorodni okoliš Haloze (1502 hektara) je eden od sedmih okolišev 9813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Podravje. Haloze so hribovje, ki v dolžini 40 km poteka ob desnem bregu reke Drave, južno od Ptuja in so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric. Začenjajo se na zahodu pri Makolah oziroma Jelovškem potoku in pobočju Plešivice, in se potem vlečejo v že omenjenem sorazmerno ozkem pasu v smeri JZ-SZ, vse do Zavrča oz. Goričaka na hrvaški meji. Ime Haloze prvič omenjajo v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni gričevnat svet.
Vnukinja na tržnici preseneti inšpektorja, ki je tokrat nekoliko zmeden.

Staro mestno jedro Radovljice je eno najbolje ohranjenih in najlepših pri nas ter skriva številne znamenitosti in zgodbe. Televizijski ustvarjalci so šli na koncert Festivala Radovljica, ogledali so si muzejske zbirke v graščini in poznogotsko farno cerkev sv. Petra, sodelovali so pri izdelovanju lecta, v Vurnikovi hiši pa so spoznavali zgodovino najpomembnejše umetniške rodbine v zgodovini Radovljice. O nekdanjem in sodobnem življenju so spregovorili Domen Marinčič, Nada Rems in Andreja Avsenek ter Mirjana Žumer Pregelj.

Režiserka Petra Hauc.

Roman Žveglič je na čelu Kmetijsko-gozdarske zbornice dobro leto, na volitvah je nepričakovano premagal močnega protikandidata, Marjana Podobnika. Vse življenje se ukvarja s kmetijstvom. Je lastnik 25 hektarjev velike kmetije, ki jo obdeluje sam, občasno mu pomagajo sorodniki. Med kmetijskimi pridelovalci velja za vztrajnega borca za boljši položaj kmetov, in to ne glede na funkcijo, ki jo opravlja. V preteklosti je vodil Sindikat kmetov, bil pa je tudi poslanec v Državnem zboru. Koronavirusna kriza je prizadela tudi kmete, Zbornici prinesla nove izzive in obenem še bolj razgalila stare težave – nizke odkupne cene, pomanjkanje preskrbovalnih verig in nepovezanost kmetov, kar poslabšuje njihov položaj v odnosu do predelovalcev in trgovcev. Kateri so razlogi za tako stanje in kako se namerava Zbornica pod njegovim vodstvom spopasti s temi problemi? Roman Žveglič odgovarja tako, kot so tisti, ki ga poznajo, navajeni: neposredno in odkrito.

Voditeljica: Lidija Hren

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ni dovolj, da je planet naseljiv, biti mora tudi smrtonosen, da življenje na njem lahko uspeva. Peta oddaja nam razkrije, kako se je življenje na Zemlji razvijalo z roko v roki s smrtjo.

ONE STRANGE ROCK / Velika Britanija, ZDA / 2018 / režija: Christopher Riley

Vprašanja v zvezi z etnično identiteto so še posebej aktualna v procesih evropskega povezovanja in globalizacije. Ohranjenje narodne identitete je možno preko razvoja jezika, saj ga pojmujemo kot naravno in nujno sestavino kulture neke narodne skupnosti. Nobena skupnost govorcev se ne more razvijati brez ustrezne jezikovne politike. Kaj pa vsebuje tale termin? Naše povabilo sta sprejeli docentka na Primorski univerzi, raziskovalka in predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta Sara Brezigar injezikoslovka, raziskovalka, prevajalka in docentka na ljubljanski univerzi Matejka Grgič, ki je z nami preko video zveze.

Vrnitev – film po scenariju Janka Messnerja
Slovenski pisatelj Janko Messner bi bil decembra lani praznoval 100. rojstni dan, letos pa mineva 80 let od nasilnega pregona slovenskih družin s Koroškega v nacistična taborišča.
Prav to zgodovinsko travmo slovenskega življa je tematiziral avtor Janko Messner v svojem delu Vrnitev.
Po njegovem scenariju je leta 1976 režiser Anton Tomašič z ekipo RTV Slovenija posnel istoimenski enourni film.
V zgodbi se glavni protagonist Jože Kuchar kot vojak med dopustom v času nacionalsocializma vrne domov in ugotovi, da je režim, za katerega se je moral bojevati, družinske člane pregnal z domačije. Zato se ne vrne več v nemško vojsko in se želi priključiti uporniškemu gibanju.
V oddaji vam bomo v spomin na koroškega avtorja in na obletnico izselitve predvajali skrajšano inačico filma, ki je na XIV. festivalu televizijskega filma v Pragi leta 1977 za Messnerjev scenarij prejel najvišje priznanje.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z vini se družina Saksida iz Zalošč pri Dornberku ukvarja že od sredine 19. stoletja; vajeti družinske kmetije ima danes v rokah že peta generacija. Ingrid, ki je pred 12 leti prevzela kmetijo od staršev, je ena redkih vinark v pretežno moški dejavnosti. Ona je glavna v kleti, njen mož Marko pa v kuhinji; njun adut je spajanje turizma z vinarstvom. Leta 2006 so na posestvu začeli sprejemati prve avtodome, nato so kamp povečali, uredili parcele za šotore, postavili pet hišic in danes lahko sprejmejo do 200 gostov. Pred osmimi leti so ponudbi dodali še gostinstvo. Začetek letošnje sezone je zaradi epidemije slabši od pričakovanj, za poletni čas pa imajo že veliko rezervacij, tudi iz tujine. Že prej so na njihovem posestvu dopustovali pretežno tuji gostje, zlasti iz Beneluksa, Nemčije in Avstrije.

Ker so zaradi snežnega meteža odpovedane tople počitnice Tomaževe družine, mu prijatelji pripravijo čisto pravo zimsko plažo kar doma. Tomaž in Toni sta takoj boljše volje.

Prijatelji izgubijo priljubljeno videoigrico, zato si ustvarijo živo in veliko boljšo raziskovalno dogodivščino.

Pepa in Jure se igrata na vrtu dedija pujsa. Pepa najde polžka, dedi pujs pa jima pokaže čebele. Pepa, Jure in njuni prijatelji se igrajo, da so predrzni polži in marljive čebelice.

Pepa in Jure gresta na obisk k zajklji Zinki. Zinkina hiša je precej drugačna od Pepine. Namesto stopnic in hodnikov ima predore. Zinka Pepo in Jureta nauči, kako se obnašajo zajčki.

Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Bolniki pred zaprtimi vrati. Psihedeliki kot zdravilo? Bombardirana Slovenija. Solidarnost, ki osrečuje. Od propada do prestiža.

V tokratni oddaji o prenovljeni zunanjepolitični strategiji Slovenije. V prispevku raziskujemo, kdaj iz epidemije v endemijo in kaj bo s pogojem PCT.
S kamero smo šli med kralje ulice, v studiu pa tudi o tem, zakaj smo pri pregonu korupcije tako neuspešni.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Cankarjevem domu smo se udeležili dogodka, kjer so dr. Mateja Pezdirc Bartol, Melita Forstnerič, Danijela Kocmut, Andree Luck-Gaye, Janez Pipan, dr. Gašper Troha in Jagna Pogačnik tkali poglede na umetnost Draga Jančarja. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu smo si ogledali angažirano in aktualno razstavo Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik. Prisluhnili smo novemu albumu Wolfganga Flüra Magazine 1, pogledali pa bomo k festivalu Sundance, kjer so prvič nagradili grozljivko; režiserski prvenec Američanke Nikyatu Jusu Nanny, o nezakoniti priseljenki iz Senegala. Nagrado za najboljši dokumentarec je prejel The Exiles o treh disidentih iz Kitajske. V Mladinski knjigi pa so danes podelili sedmo književno nagrado za najboljše še neobjavljeno književno delo. Dobila jo je Tina Vrščaj za delo Na klancu.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč. Istrske občine na Občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80 let prejšnjega stoletja. Ali bodo občine uspele premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Zaenkrat je to uspelo le Ankaranu.

Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Šaoa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na koncertu je bilo predstavljeno delo iz zgodnjega obdobja ustvarjanja pomembnega slovenskega skladatelja 20. stoletja, Uroša Kreka. Skladbo z naslovom Mouvements concertants je skladatelj večkrat predelal, dokler ni dobila sedanje petstavčne oblike. V drugem delu koncerta je sledila izvedba manj znanega Koncerta za orkester poljskega skladatelja 20. stoletja, Witolda Lutoslawskega. Skladatelj je delo napisal leta 1954 po naročilu dirigenta Witolda Rowickega in leto pozneje zanj prejel kar dve državni nagradi.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.