Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
V Mariboru leta 1933 rojena hčerka s Primorske priseljenih staršev, obeh vnetih Sokolov, kot deklica med vojno doživi izgnanstvo družine v Bosno in Srbijo. Njena poznejša življenjska pot je tesno povezana z mariborskim gledališčem.
Majda Emeršič je bila rojena v Mariboru leta 1933. Tako mamina kot očetova družina sta pribežali v Maribor s Primorske, ko je po koncu prve svetovne vojne pripadla Italiji. Majdina mama Mira Pipan in oče Ivan Živic, ki je imel
v Mariboru gradbeno podjetje, sta bila med najbolj aktivnimi člani mariborskega in ruškega Sokola.
Okupacija leta 1941 je družini prinesla ponovno izseljeništvo, tokrat v Bosno in v Srbijo, kjer je Majda z mamo, nonotom in nono Pipan ter mnogimi drugimi slovenskimi izgnanci preživela štiri vojna leta. Oče Ivan Živic je med vojno umrl v nacističnem delovnem taborišču v Nemčiji.
Po vrnitvi v Maribor je Majda končala gimnazijo in študij na ljubljanski
Pedagoški akademiji. Ves čas je bila tudi igralka v gledališki skupini v Rušah. Učila je na osnovnih in srednjih šolah v Rušah, v Selnici in pozneje v Mariboru. Dijake mariborske Avtomehanske šole je tako močno navdušila za gledališče, da so postali vneti obiskovalci predstav.
Leta 1968 je direktor mariborske Drame, režiser Branko Gombač, Majdo Emeršič povabil v službo v Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Obdobje v mariborskem teatru, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja doživljalo enega svojih vrhuncev, takrat se je rodilo tudi Borštnikovo srečanje, je Majdo Emeršič za vse življenje povezalo z vrsto izjemnih igralk in igralcev ter drugih gledaliških ustvarjalcev in sodelavcev. Njeni spomini na predstave in igralce tistega časa, na Arnolda Tovornika, Angelco Jenčič Jankovo, Janeza Klasinca, Mileno Muhičevo, Rada Pavalca, Volodjo Peera, Marjana Bačka in mnoge druge so v oddaji Spomini pospremljeni z odlomki predstav, ki jih hrani televizijski arhiv in ki bodo po pol stoletja znova obudili velike gledališke dosežke tistih dni v času, ko SNG Maribor praznuje svojo stoletnico.
Po obdobju v gledališču je delovna pot Majdo Emeršič peljala v mariborske Sindikate, kjer je bila zadolžena za kulturo, potem pa v Mariborsko knjižnico, kjer je doživela upokojitev.
V svojih spominih se Majda Emeršič posveti tudi svojemu življenjskemu sopotniku, arhitektu Vladu Emeršiču, ki je v timu arhitektov Komunaprojekta pomembno in vidno soustvarjal arhitekturno podobo sodobnega Maribora.
Leonard Bernstein je v letih od 1958 do 1972 s 53-imi enournimi programi glasbeno izobraževalne serije Glasba za mlade navdušil po vsem svetu in bil zanjo nagrajen z nagrado Emmy. Po velike povpraševanju so nekatere dele serije digitalizirali in sedem od njih si bomo lahko ogledali tudi na naši nacionalni TV. Leonard Bernstein nam s svojo karizmo skupaj z orkestrom Newyorške filharmonije v znameniti dvorani Carnegie Hall na privlačen način odstira nekatera vprašanja o glasbi: Kaj glasba pomeni?, Kdaj je glasba simfonična? , Kaj je klasična glasba?, Humor v glasbi, Kaj je koncert?, Kaj je melodija?, Študija intervalov.
»Pavliho«, satirični list, je ustanovil pisatelj Fran Levstik, daljnega leta 1870 na Dunaju.
Po drugi svetovni vojni je bil, kot vrsta satiričnih časopisov v socialističnih državah Vzhodne Evrope, to režimski projekt, ki je bil sprva ustanovljen kot protiutež in ventil ostrim protirežimskim vicem, ki so si jih ljudje pripovedovali na ulicah in v bifejih.
To so bili še zlati časi humorja. Časi ene resnice, enega humorja, in ene satire.
Vsi so se smejali istim stvarem.
Do šestdesetih let je Pavlihov humor postal vrhunsko artikuliran, dosegal je tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada kateregakoli tednika v Jugoslaviji.
Socialistična oblast je budno spremljala vsebine, ki so nastajale v Pavlihi. Urednike so večkrat odstavljali, oblast pa je v najmanj enem primeru izdala ukaz o zaplembi celotne naklade.
Pavliha je bil prva javna opozicija režimu, ki pa ga je oblast nekako tolerirala. Mladina in Nova revija in sta prišli kasneje.
V osamosvojitvenem letu 1991 je bila naklada Pavlihe le še žalostnih 2.600 izvodov.
Enotne resnice ni bilo več, kar je bilo smešno enim, ni bilo drugim. In obratno.
Meja med humorjem in resničnostjo je v demokraciji počasi izginjala, demokracija pa postajala bizarnejša od vsakršnega humorja ali satirikove domišljije.
Ljudje so se smejali čedalje manj. Humor se je preselil v druge medije: na televizijo in radio, v gledališče, film in stand-up komedijo.
Poletni koncert v čudovitih grajskih vrtovih palače Schönbrunn na Dunaju je eden najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na prostem na svetu. Park Schönbrunn je zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt, vrata vsako leto odpre za javnost le za eno noč - za poletni koncert Dunajskih filharmonikov. Dunajski filharmoniki na njem igrajo že vse od leta 2004, tokrat je bila taktirka v rokah dirigenta Valerija Gergijeva, kot solistka pa je nastopila slovita Anna Netrebko.
Ko črte govorijo je eden prvih dokumentarnih filmov o slovenskem stripu.
V zadnjih letih doživlja strip na Slovenskem svojstven razcvet – manj v obliki širše prepoznavnih popularno-kulturnih izdelkov, zato pa toliko bolj kot alternativna in največkrat prezrta umetniška panoga. Film Ko črte govorijo zajema aktualni stripovski trenutek na Slovenskem, kot vezno nit pa si vzame proces nastanka stripa: od zamisli do osnutka, od ustvarjalca do zgodbe, od papirja do računalnika, od založnika do tiskarja, od trgovca do kupca.
V filmu nastopajo različne generacije slovenskih striparjev: od tistih najbolj izkušenih kot sta Miki Muster ter Kostja Gatnik, do srednje generacije, ki ji pripadata Zoran Smiljanić in Iztok Sitar, pa do mlajše generacije striparjev kot so Kaja Avberšek, Ciril Horjak in Matej de Cecco. Pridružita se jim scenarista Boštjan Gorenc Pižama in Andrej Rozman Roza, založnika Katerina Mirović (Stripburger) in Vojko Volavšek (Strip Bumerang), trgovec Sandi Buh, publicist Max Modic, spletni stripovski ustvarjalec Žiga Aljaž (Strip Generator), ljubitelji stripa (Tomaž Bobnar, društvo Stripoholik) ter drugi bralci, trgovci, ustvarjalci in uredniki.
Namen filma ni predstaviti celotne stripovske zgodovine ali vseh aktivnih ustvarjalcev, bolj se posveča predstavitvi samega stripovskega medija ter ustvarjalnim procesom, ki v digitalni dobi prinašajo nove oblike striparjenja, sodobne vsebine ter predrugačeno recepcijo različnih stripovskih vsebin.
Režiser: Jure Breceljnik
Scenarist in sogovornik: Žiga Valetič
Producent: Kole Koliševski
Produkcija: TV Slovenija v sodelovanju s Film it
Val Sebald je pisatelj, ki se je pred življenjem na kopnem umaknil na otok. Tu živi med otočani in svojimi priljubljenimi ženskami, junakinjami različnih romanov o morju.
Odnosi z realnimi ženskami iz njegovega preteklega življenja so vezani na njegovo obredno pošiljanje sporočil v steklenici, ki jih meče v vodo. Resnične in literarne osebe pa združuje v en sam, njemu domač prostor, v katerem se njegovo življenje vedno bolj staplja z morjem in podvodnim svetom.
Na otok s skupino turistov pride Ivana, mlado dekle, ki se pojavi v Valovem življenju kot utelešenje njegove bržkone zadnje ljubezni, poosebljenje Ženske in vseh žensk. Mlado dekle je slikarka, ki Vala očara s svojim slikarskim svetom; Val pa njo privlači predvsem s svojim védenjem o morju in potapljanju. Čeprav preživita skupaj precej dni, pa tudi kakšen večer oziroma noč, mlado dekle zapelje – kot se za poletno avanturo spodobi – od Vala precej mlajši otočan. Ko Ivana odide, Valu za njo ostane samo slika otoka v snegu in težka melanholija, ki ga spremlja med samotnim potapljanjem v morske globočine.
Morju v času mrka je posnet po istoimenskem romanu Mateta Dolenca. V njem med drugim igrajo Boris Cavazza (Val Sebald), Ajda Smrekar (Ivana), Pia Zemljič (Albina Nevers), Damjan Cavazza (Jon Sebald Nevers), Brane Grubar (Ziko Fiamengo) in Lenča Ferenčak (Nives). Scenarij in režija Jurij Pervanje, direktor fotografije Valentin Perko.
Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. Peta Avtomobilnost iz karantene bo bolj lahkotna: za vas smo pripravili dokumentarec, potopis in nedosegljivo pašo za oči. Najprej se bomo spustili po eni najlepših slovenskih cest in na njej skupaj z gledalci preizkusili rekuperacijo enega dražjih električnih avtomobilov. Nato se bomo iz tega modernega avtomobila presedli v razprodani avto za zbiratelje, ki svojo ultra visoko ceno opravičuje ravno s tem, da je povsem manualen in da je namenjen ljubiteljem avtomobilov stare šole. Nato bomo zimo “izdelali” v laboratoriju sredi Luksemburga, iz laboratorija pa se bomo podali še v hladnejše kanadske kraje z najvišjo plimo na svetu.
Letos bo minilo 20 let od zgodovinskega, prvega nastopa slovenske nogometne reprezentance na kakšnem velikem tekmovanju. Po uspešnih kvalifikacijah so si igralci, ki jih je vodil Srečko Katanec priborili dodatne kvalifikacije in na bežigrajskem stadionu na prvi tekmi gostili Ukrajince. Ker letos obeležujemo tudi 100 letnico igranja nogometa na slovenskem je to lepa priložnost da obudimo spomin na ta dosežek.
Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Družinska drama temelji na resničnih dogodkih. Kristian, mlad mož z nerazčiščeno preteklostjo, je dobil službo ribiča na ribiški ladji. Njegova mlada žena je bila vzhičena in je zanj že organizirala slavnostno večerjo. Toda veselo razpoloženje je prekinil obisk Kristianovega biološkega očeta Tommyja, ki se je pojavil kakor duh iz preteklosti. Kristiana je seznanil, da Peter, njegov krušni oče, leži v bolnišnici v Gripkskovu težko bolan.
Kristian se je odpravil v svoj rojstni kraj Gripkskov na severu Danske, da bi obiskal krušnega očeta in se obenem spoprijel s preteklostjo, ki ji je pred petimi leti pobegnil zaradi tragičnega dogodka, v katerega je bil vpleten; v nesreči s skuterjem je umrl njegov prijatelj Tobias, pravzaprav njegov krušni brat, član družine, pri kateri je Kristian živel po mamini smrti. In s to družino se je moral zdaj soočiti; v njej so vsi razen bolnega Petra gojili zamere do njega in mu tudi pripisovali krivdo za Tobiasovo smrt.
MENS VI LEVER / WHILE WE LIVE / DANSKA / 2017
Režija: Mehdi Avaz / Scenarij: Milad Avaz / Igrajo: Mia Jexen, Sebastian Jessen, Nicolas Bro, Julie R. Ølgaard, Julie Christiansen, Henning Valin Jakobsen, Ditte Ylva Olsen, Nikolaj Groth, Marie Hammer Boda, Julie Brochorst Andersen, Charlotte Munck, Paw Henriksen, Henrik Prip, Mads Korsgaard, Tobias Lunn Nielsen …
Zvezdanin gost je dr. Željko Ćurić, psihiater, psiholog , komunikolog in izjemen predavatelj. V sobotnem večeru bo dr. Ćurić svetoval vsem nam, ki prepogosto kritiziramo ali pa smo večkrat tarča neusmiljenih kritik svojih bližnjih. Zakaj kritika tako boli? Iskali bomo rešitve: kako kritiko sprejeti in kako kritiko podati. Da ne bo bolelo.
Skupina Dan D je na koncertu 24. maja 2019 pred polnimi Križankami predstavila album Knjiga pohval in pritožb (Milo za drago), del koncerta pa je posvetila tudi svojim največjim uspešnicam kot so Čas, Voda, Plešeš in Love Song ter akustičnemu nastopu Tiho. Na odru so se jim pridružili svetovno priznani trobentač in skladatelj Igor Matković, tolkalna orkestra Sherzer brigade in Muvaruvagruva, na klavirju pa jih je pospremila njihova dolgoletna sodelavka Emanuela Montanič.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah
