22. januar: Slovo velikega poeta in prevajalca
Na današnji dan
Objavljeno: 22. januar 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Od izvirne poezije je Janez Menart najprej izdal Pesmi štirih, 1953, v soavtorstvu s Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Kajetanom Kovičem Foto: MMC RTV SLO
Kraljica Viktorija
Vladavina Kraljice Viktorija je trajala več kot 63 let, kar je dlje, kot je vladal kateri koli angleški kralj. Foto: EPA
Rudi Šeligo in Janez Janša, ustanovna seja Skupščine
Rudi Šeligo je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ) in je bil 1990 izvoljen za njenega poslanca. Med letoma 1990 in 1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo. Foto: BoBo
Pevec avstralske skupine INXS. Michael Hutchence je decembra 1997 naredil samomor. Foto: EPA

Leta 2004 je umrl Janez Menart, slovenski pesnik in prevajalec, ki se je rodil 29. septembra 1929 v Mariboru.

Odraščal je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo, klasično gimnazijo in univerzo, na kateri je 1956 diplomiral iz slovenskega jezika z literaturo ter iz primerjalne književnosti. Po vojaščini se je zaposlil kot lektor, dramaturg in kot vodja lutkovnega oddelka pri podjetju Triglav film, kjer je ostal sedem let.

Zaposlen je bil pri RTV Ljubljana, sprva kot urednik in nato kot dramaturg dramskega oddelka televizije, po desetih letih pa je za tri leta prestopil v prevajalski oddelek iste ustanove. Leta 1979 je postal vodja programa knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, kjer se je leta 1990 upokojil.

Njegov opus je obsežen. Najprej je izdal Pesmi štirih, 1953 (v soavtorstvu s Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Kajetanom Kovičem) zatem so sledile njegove samostojne zbirke: "Prva jesen", 1955; Časopisni stihi, 1960; Bela pravljica, 1963; Semafori mladosti (izdatno pomnožen izbor), 1963, ponatis 1965; Srednjeveške balade, 1973; Pod kužnim znamenjem, 1977, dotis 1978; Srednjeveške pridige in balade, 1990.

Junija 1983 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 23. aprila 1987 pa za rednega.


Leta 1440 se je rodil ruski car Ivan III.

Leta 1561 se je rodil angleški filozof in državnik Francis Bacon.

Leta 1775 se je rodil francoski fizik in matematik Andre-Marie Amperre, ki je začetnik elektrodinamike, po njem pa se imenuje enota za merjenje jakosti električnega toka. Umrl je leta 1836.

Leta 1788 se je rodil eden največjih angleških pesnikov George Noel Gordon Byron.

Leta 1840 so angleški kolonisti prispeli na Novo Zelandijo.

Leta 1849 se je rodil eden največjih švedskih dramatikov August Johan Strindberg, avtor zgodovinskih dram Mojster Olof in Gustav Vasa. Umrl je leta 1912.

Leta 1901 je umrla britanska kraljica Viktorija, ki je bila okronana za kraljico Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske 20. junija 1837, 1. januarja 1877 pa je postala še cesarica Indije. Njena vladavina je trajala več kot 63 let, kar je dlje, kot je vladal kateri koli angleški monarh.

Leta 1909 se je rodil burmanski politik in sekretar Organizacije združenih narodov U Thant.

Leta 1911 se je rodil avstrijski politik Bruno Kreisky, eden najpomembnejših voditeljev evropske socialne demokracije.

Leta 1959 je pevec Buddy Holly v svojem newyorškem stanovanju samo s kitaro in kasetofonom naredil svoje zadnje posnetke; kmalu nato je umrl v letalski nesreči.

Leta 1960 se je rodil Michael Hutchence, pevec avstralske skupine INXS. Decembra 1997 si je Hutchence vzel življenje.

Leta 1973 je nad nigerijskim letališčem Kano eksplodiralo letalo boeing 707. Umrlo je 176 ljudi.

Leta 1980 so v Moskvi aretirali in zaprli sovjetskega jedrskega fizika Andreja Saharova, Nobelovega nagrajenca za mir leta 1975, ustanovitelja odbora za uveljavitev človekovih pravic v SZ-ju, in ga pregnali v Gorki.

Leta 1984 je bil predstavljen osebni računalnik Apple Macintosh, ki je zaslužen za množično uporabo računalniške miške.

Leta 1994 je na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Mariboru zmagala Urška Hrovat, ki je za 29 stotink premagala 10 let starejšo Švicarko Vreni Schneider. To pa ni bilo vse, kar so pokazale vražje Slovenke. Špela Pretnar je bila 5., Alenka Dovžan 11. in Katja Koren 13.

Leta 2004 je umrl Rudi Šeligo, slovenski pisatelj in politik. Rodil se je leta 1935. Šeligo je bil od 1987 do 1991 predsednik društva slovenskih pisateljev in je opravil pomembno delo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju, kar je opisal v knjigi Prehajanja. Hkrati je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ) in je bil 1990 izvoljen za njenega poslanca. Med letoma 1990 in 1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo. V obdobju od 1990 do 1994 je bil tudi predsednik Sveta RTV Slovenija. V času vlada premierja Andreja Bajuka pa je bil minister za kulturo Republike Slovenije .

Leta 2005 je Tina Maze dobila že tretji veleslalom svetovnega pokala v sezoni, takratna zmaga pa je bila posebej sladka, saj je prvič v karieri slavila v Mariboru. Takrat 21-letna Črnjanka je bila s štartno številko ena najhitrejša že na prvi progi. Druga je bila na koncu Italijanka Karin Putzer, tretja pa Nemka Martina Ertl.

Leta 2006 je bila Janica Kostelić najhitrejša na tekmi v superkombinaciji v St. Moritzu in slavila 25. zmago v karieri. Avstrijska šampionka Michaela Dorfmeister je za las ušla hudi poškodbi, saj ji je pot med njeno smukaško vožnjo presekal delavec ob progi. Trčenju se je izognila za nekaj centimetrov.

Leta 2006 je v bolivijski prestolnici La Paz slovesno prisegel predsednik Evo Morales, ki je tako postal prvi predsednik Bolivije indijanskega rodu.

Leta 2008 so v newyorškem stanovanju našli truplo avstralskega igralca Heatha Ledgerja. Star je bil komaj 28 let. Oskarjevski nominiranec in zvezdnik kultne gejevske romance Gora Brokeback je najverjetneje umrl zaradi prevelikega odmerka uspavalnih tablet, ki so jih našli ob njegovi postelji.

Leta 2010 je prvo zmago v svetovnem pokalu v prosti tehniki šprinta slavila smučarska tekačica Vesna Fabjan. Fabjanova je v ruskem Ribinsku v precej okrnjeni konkurenci v ciljnem šprintu za nekaj centimetrov ugnala Italijanko Magdo Genuin, s katero sta bili v finalu vseskozi v vodstvu. Tretja je bila tedaj vodilna v svetovnem pokalu Justyna Kowalczyk.

Leta 2013 so v Srbijo prepeljali posmrtne ostanke zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II. Karadjordjevića.

c. r.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.