Hrana in pijača
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 39 glasov Ocenite to novico!
Hiša Franko je v zadnjem letu dni, vse od Netflixove premiere serije Chef's Table, nato pa še s kronanjem Ane Roš za najboljšo kuharsko mojstrico na svetu, nedvomno ena najbolj obleganih restavracij v tem delu Evrope. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Utrinki iz majskega menija Hiše Franko. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ani Roš so aprila takole v družbi največjih podelili priznanje za najboljšo kuharico na svetu. Naziv podeljuje revija Restaurant v sklopu svojega seznama 50 najboljših restavracij sveta. Na seznamu jih je sicer v resnici 100, Hiša Franko pa se je prebila na 69. mesto. Foto: 50 Best
Roševa v svojih krožnikih odraža pokrajino in surovine, ki jo obdajajo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Lipan, pesa, bučna majoneza. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Marinirana sardela, kandirana limona, artičoke. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Umazana sipa. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
       V mojih krožnikih se občuti ljubezen do surov(ine),       
 Ljubezen do polnjenih testenin,
Spoštovanje do okolja, In do letnega časa,
In pri sladicah ponovno na začetek: enake sestavine in zopet sladko-slane igrice.
Anina predstavitev njene filozofije
Ravioli, polnjeni s cvetačo, kozličkova juha z možgani, krema črnega fižola in inčunov. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Goveji jezik, jajčnik iz kapesante, zelena in daši. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Vampi, krema iz jamarja, bob. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Planinski zajec na dopustu v Mehiki. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Jagnje, rakovica, topinambur. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Rdeča pomaranča, granola, črni čaj, korenčkov sladoled. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Dodaj v

Kako je videti meni pri najboljši kuharici na svetu?

Večerja pri Ani Roš v Hiši Franko
16. junij 2017 ob 07:03
Kobarid - MMC RTV SLO

Gospodarice tisti večer konec maja ni bilo doma – gostovala je v Budimpešti, na enem od neštetih angažmajev, od kar je bila januarja razglašena za najboljšo kuharsko mojstrico na svetu.

Kot mi je pozneje povedala Ana Roš, sicer skrbno izbira, kam bo šla, in neprimerno več vabil zavrne, kot jih sprejme. A vseeno se njen junij sliši kot logistična (in jet lagovska) mora – Švica, skok do Goriških brd na promocijsko kuhanje za Bjano, nazaj v Hišo Franko na postavljanje novih, poletnih krožnikov, od tam v London na ChefStock - nekakšen Woodstock visoke kulinarike - in na intervju za BBC.

Nato pa z Otoka v Mehiko, kjer se bo na Yucatanu zbralo 18 najboljših kuharskih mojstrov, ki bodo rekreirali majevsko kulinariko, od tam pa naravnost v Bangkok na "izziv s čilijem", ki ga pripravlja najboljši azijski kuhar, Anand Gaggan (reportažo iz njegove restavracije Gaggan si boste lahko na naših straneh prebrali v kratkem).

A nekako ji uspeva. "Naučila sem se spati na letalu," zamahne z roko na vprašanje, kako ji znese. Kot vrhunske športnike tudi Roševo očitno drži pokonci adrenalin. Soj žarometov ji ne škodi. Zaveda se pasti prevelike medijske pozornosti, a ji zaenkrat tudi godi in jo zna s tisto svojo racionalnostjo in osredotočenostjo obvladati.

Ta veščina ji pride prav, saj Roševo trenutno želijo razgrabiti vsi. Za cinika, kot je spodaj podpisana, ni presenečenje, da se do nje še najbolj mačehovsko obnaša lastna država. Javnost, pitana na dieti dunajcev in pic, se sprašuje, kako za vraga se nasitiš od miniatur v Hiši Franko, za turizem pristojne inštance pa zgolj medlo in obotavljajoče se vijejo z rokami in ne vedo prav dobro, kako izkoristiti fenomen, imenovan Ana Roš.

Promocija Slovenije in lokalne kulinarike
Roševa je verjetno prav toliko kot v lastno restavracijo vložila v promocijo Slovenije. Na svojih družabnih omrežjih kar iz letaliških čakalnic deli članke o zelenem biseru pod Alpami, o tem, zakaj je Slovenija nova vroča kulinarična destinacija, ter portrete vinarskih in kuharskih kolegov z mladimi upi, kot je Luka Košir (Brunarica Grič) na čelu.

Njena ekipa, tudi ko Ane in Valterja Kramarja, njenega partnerja in someljeja, ni, je do potankosti zverzirana, vajeti pa držita v rokah Anini sous-chefinji, dolgoletna desna roka kobariške mojstrice Vladka Cencič in mlajša ameriška pridobitev, Emily Walden Harris. Kot dobro naoljen stroj deluje tudi strežba, ki obvlada razlago kompleksnih krožnikov in vin, ki jih strežejo v Hiši Franko – tako po tehnični plati kot tudi po bolj praktični, poljudni.

"Vaše prvo vino je pinela iz kleti Štokelj s Planine. Od tu imate do Vipavske doline dobro uro vožnje," razlaga našemu narodnostno mešanemu omizju ena od najnovejših okrepitev v strežbi.

Od Brd do Štajerske
Vinska karta odraža okus Valterja Kramarja, okus Hiše Franko, in temelji predvsem na naravnih vinih in avtohtonih sortah, hkrati pa je izvrsten prikaz slovenskih vinorodnih pokrajin od Brd do Štajerske, pri čemer uvodni mehurčki pripadejo preverjeni Bjani (Brda) ali pa vipavskemu Slavčku. Movijin Puro je že bolj za poznovečerni hedonizem.

Mehurčki pospremijo pozdrave iz kuhinje – lizike iz jamarja, kot dih tanek pastinakov čips s pastinakovo kremo, ikrami in ocvrtim regratom, glavice belušev z roza grenivko in rdečim poprom ter ješprenjev čips z dimljenim inčunovim maslom in fermentirano redkvico. Anin ponos je njen kruh iz kislega kvasnega nastavka, ki ga mesi iz fermentiranih jabolčnih lupin, ob njem pa postrežejo domače stepeno maslo.

Šest-, osem- ali 11-hodni meni
Štokljeva sveža, elegantna in aromatična pinela pospremi prva dva krožnika osemhodnega degustacijskega menija, v katerem Roševa ne varčuje z intenzivnimi okusi, ki jih zdaj blažijo, zdaj še povečajo okoliške travniške zeli, ki jedilnik Hiše Franko kljub posameznim obratom v svetovno kuhinjo ohranjajo izrazito lokalen.

Tako hermelika pospremi lipana, ki se kopa v vodi iz kislega zelja, obložen z rezinami v malinah marinirane pese in z majonezo bučnega olja. Sardela na naslednjem krožniku je samo marinirana in položena na posteljico kandirane limone, artičoke in čemaževega olja. Pospremi jo pena prekajenega mleka, v ločenem kozarčku pa topla ribja juha iz artičokinih listov. Jed, ki je bila pravzaprav prijaznejša v drugi različici, v kateri je Roševa artičoko zamenjala s koromačem, tako da grenčica artičoke ni povozila juhe.

Kurja črevca in umazana sipa

Tisti, ki so se odločili za šesthodni meni, so prav tako vinsko zgodbo začeli v Vipavski dolini – z Burjinim zelenom, prva dva krožnika pa sta bila subtilnejša – soško postrv so spremljali grah, zelene jagode, mandlji in kurja črevca, medtem ko so zeleni šparglji in bukovi listi obdajali v smrekovih vršičkih mariniran rumenjak s peno pršuta in klapavic.

Mi smo nadaljevali z osemhodnim. "Umazana sipa", pri kateri umazan del predstavljata sipino črnilo in drobovje, povreto v gosto črno omako, s katero abstraktno pokapajo krožnik, kolut sipe pa pospremijo še zel menihova brada, ocvrt česen in na oglju zapečena mlada čebula. Pri vinu se preselimo v Brda, z Reyino mineralno, precej polno malvazijo.

Mojstrica raviolov
In zdaj se začne zares. Če so nekateri krožniki do zdaj razdvajali, je mojstrica konstantno izjemna v svojih raviolih, v katerih je resnično našla svoj izraz in pravo ravnotežje med všečnostjo in drznostjo. Tako sta trenutno na menijih dve različici – ena so ravioli, polnjeni s cvetačo, ki se kopljejo v kozličkovi juhi z možgani, kremo črnega fižola in inčunov ter grenkuljico, v drugi pa so delikatne, skoraj na milimeter razvaljane testenine, polnjene z divjim hmeljem in kostnim mozgom, juha pa je pršutova z dodatkom olja kvasa in lešnikov.

Obe različici sta preprosto izjemni, še posebej skupaj s Šumenjakovim sauvignonom – z Ducalovim renskim rizlingom in organsko anarhijo Acija Urbajsa eden redkih ekoloških štajercev, ki zato najdejo mesto na Valterjevi karti.

Kobariški daši

"Umami" goveji jezik je še ena nezmotljivo Anina jed. Ona že od nekdaj rada kombinira slanost morja z jezikom, v tokratni izvedbi pa je jed res odlična. Jezik je tako obložen z jajčnikom iz kapesante in rezinami zelene, marinirane v jabolčnem kisu, vse skupaj pa obdaja konkreten "daši, ki ni daši" - skratka, japonska jušna osnova iz sušene ribe in alg, le da v Hiši Franko delajo svoj daši, kar pomeni, da celo zimo sušijo in fermentirajo lokalne ribe iz bližnjega potoka Ftanca, ki nato predstavljajo osnovo kobariškega dašija.

Na tisti točki vinska spremljava spremeni barvo in iz maceracij gremo v rdeče. Pri tem Kramar variira od Krapeževega merlota (Vipavska) do zamejca Terpina, od Reinega Khmerja (Brda) do rdeče zvrsti Valterjevega brata Matjaža Kramarja, ki v Brdih prav tako vina prideluje na ekološki način.

Kako narediti drobovino všečno?
Kdor ni ljubitelj drobovine oz. "pete četrtine", kot se tudi reče kosom mesa, ki so jih še nedolgo zavračali, zdaj pa so postali modni, so Anini krožniki ravno pravšnja, prijazna uvertura v svet src, možganov, priželjcev in vampov.

Z drobovino nikdar ni pretiravala oz. je ni postavila na osrednje mesto svojih krožnikov zaradi nekih bistrojskih modnih muh, ampak jo je znala narediti – všečno. Kar je v tem primeru kompliment, saj so notranji organi izredno kočljiva surovina, ki se v površnih, prerobatih ali pa tudi preradikalnih kuharskih rokah jedcu hitro zameri.

Pri Roševi ne. Ali kot je ob torkovi večerji na ChefStocku zapisala v Londonu živeča slovenska kulinarična promotorka Andreja Lajh: "Ana Roš ima čudežno roko in senzibilnost. Uspe ji, da se zaljubite celo v surovine, za katere si niste nikdar mislili, da bi jih lahko imeli radi."

Njen predlanski ligenj, polnjen z jagnječjim priželjcem, ostaja do danes neponovljiva jed. Njeno lansko srnino srce z majonezo v takosih izjemno všečen prigrizek, letos pa je naredila še korak naprej – kozličkovi možgani tako juho z ravioli samo še obogatijo, vampi pa so postali celo jed, ki je najbolj zaznamovala pomladni meni Hiše Franko.

V Aninem krožniku vampi izgubijo vso svojo prepoznavno (ne ravno všečno) teksturo, saj jih zreže na tanke rezance, jih popeče do hrustljavosti, nato pa jih okrepi s fondom divje race, mavrahi in kremo jamarja, za mineralnost in svežino pa so tu bob, ocvrte koprive in trpotec.

Planinski zajec na dopustu v Mehiki
In nič manj kompleksna ni niti glavna jed – ne pri šesthodnem, ne pri osemhodnem meniju. Vseeno pa bolj ostane v spominu tista iz šesthodnega – tudi zaradi duhovite predstavitve v obliki piknika sredi diskretno osvetljene restavracije, ki jo krasijo šopki potonik, stilsko pohištvo ter umetniška dela Ciuhe in Urbančiča.

Tako pred vas postavijo lesen pladenj, obložen z vejevjem in listi, nato pa vas spodbudijo, da se z rokami lotite jagnječjih zvitkov. Lokalnega jagenjčka v kuhinji najprej spečejo nad ognjem, ga nato natrgajo in skupaj z rakovico ovijejo v algo. Tak zvitek nato pomakate v majonezo, ob njem pa dobite še zvitek s solatko iz mladega zelja in poganjki lobodike za svežino ter spečen topinambur.

V osemhodnem meniju je namesto jagnjeta v ospredju zajec, v jedi z eklektičnim naslovom "Drežnica-Idrsko-Mexico City"/Planinski zajec 2.0 na dopustu v Mehiki. Mehiški del je bogata temna omaka iz zajčjega fonda in čokolade, ki jo pospremi solata iz stročnic in oreščkov, ob njej pa je še karamelizirana paprika in ocvrt bezeg. Vse komponente imajo svoj namen in vse je sestavljeno v harmonično celoto.

Gastronomski raj
Za sladice pride na vrsto še dolenjska vinorodna pokrajina, natančneje, Bela krajina in vinska klet Prus, znana prav po svojih sladkih belih vinih iz sušenega grozdja. Ob njem postrežejo umetelno kreacijo iz rdeče pomaranče, črnega čaja, granole, korenčkovega sladoleda in slanega mandljevega moussa – slani, zeliščni elementi so obvezen del Aninih sladkih zaključkov, ki tako ostajajo logično nadaljevanje jedilnika in ne ločena enota. Enako v šesthodnem meniju, na katerem ostaja lanska uspešnica, Kruh in mleko (dimljeno mleko, jabolko, angleška krema iz kumine, karameliziran kruh).

Usta opere še kivijev sladoled z meringo vrtnice, za slovo pa še čokoladna pralina s kavo in masleni piškotki s kardamomom.

Cena? Nedelov recenzent Uroš Mencinger jo je ubesedil takole: "Cena še ni mednarodna, a tudi ne več slovenska." Konkretno - za šesthodni meni (brez vinske spremljave) boste plačali 85 evrov, za osemhodnega 95. Enajsthodni je 120 evrov, pri čemer prva dva strežejo za izmeno ob 17. uri, najdaljšega pa samo v drugi strežbi ob 20. uri. Za primerjavo: degustacijski meni pri Dominique Crenn (Atelier Crenn, San Francisco), Anine predhodnice na mestu najboljše kuharske mojstrice na svetu, vas bo stal 300 dolarjev.

Mize v Hiši Franko so razprodane za najmanj tri mesece vnaprej, približno 80 odstotkov strank pa trenutno predstavljajo tuji gostje.


*Izbor lokalov in restavracij v rubriki Kulinarika je uredniški in ne gre za plačane oglase. Prav tako RTV ali restavracije ne plačujejo novinarjem za obiske in so izbrani po uredniški presoji glede na prispevek kuharja oz. restavracije k razvoju kulinarike in turizma v Sloveniji.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
mihaj1
# 16.06.2017 ob 07:17
Ni to za nas slovence, ki čakamo celi mesec da pridejo boni za lesnino, pa rutar. Pa če je malica nad 5 evrov je že hudič.
Urko
# 16.06.2017 ob 08:30
Bravo Ana! Kar tako naprej. Bil tam in je res vrhunsko.

Težava je, da ob Kajinih prispevkih dobiš občutek, kot da je Hiša Franko edina restavracija na nivoju pri nas. Bi si skoraj upal iti stavit, da je samo v letu 2017 na rtvslo.si vsaj 15 prispevkov o Hiši Franko in Ani Roš oz. več kot o vsej drugih restavracijah skupaj. Slovenija ima izjemno gastronomsko ponudbo in potreb škoda, da se ostalim ne posveti vsaj pol toliko pozornosti kot Ani.
skoro84
# 16.06.2017 ob 07:34
Preden komentirate, kdaj se boste zavedali, da je to najboljsa kuharica sveta tega leta. Ni se ona to izmislila, niti Kaja S. jo ni sama izbrala in tako poimenovala. V drugih državah take ljudi poimenujejo v viteze ali pa jim dodelijo status nacionalne dediščine. Verjamem, da vam mati pa babica kuha najboljše, toda če se od doma odpravite je Ana najboljša izbira, tako cel svet pravi.

p.s. bil v H. Franko, ko sem peljal vino, glh je pripeljal Mercator nabavo....Radenska, Fructal sokovi in moka...ostalo imajo vse sami, verjetno je malo takih lokalov pri nas, ki tako dela s surovinami...
OMNIC
# 16.06.2017 ob 08:15
Domišljija ji vsekakor dela. Kombinirati vse te okuse v izjemne celote je vsekakor umetnost. To ve vsak, ki se sam loti kuharije in pri tem ne ostaja pri goveji župi in tenstanem krompirju.
ajvard
# 16.06.2017 ob 10:14
Roševa v svojih krožnikih odraža pokrajino in surovine, ki jo obdajajo

Rdeča pomaranča, granola, črni čaj,....
jajčnik iz kapesante in daši......
josh k.
# 16.06.2017 ob 08:04
Zelo barvito, bi bilo pa treba poizkusit, da bi lahko podal komentar. Samo po sliki sodit se ne da.
Hik
# 16.06.2017 ob 11:56
skoro84
bil v H. Franko, ko sem peljal vino, glh je pripeljal Mercator nabavo....Radenska, Fructal sokovi in moka...ostalo imajo vse sami, verjetno je malo takih lokalov pri nas, ki tako dela s surovinami...

Mene so najbolj impresionirali gojišča rakovic, sardel, sip, inčunov in kapesant ter nasadi pomarančevcev takoj za hišo. Ampak planinskega zajca pa imajo vseeno s Kitajske, glede na to, da je v Sloveniji zaščiten, pa tudi pri jamarju in dašiju sem rahlo v dvomih glede lastne pridelave.
skriti
# 16.06.2017 ob 10:11
...za fotografijo teh gurmanskih užitkov rabiš makro objektiv ;)
odlekiran
# 16.06.2017 ob 09:36
Bil tam pred časom. Navdušen. Ne gre samo za hrano, gre tudi za enkratna vina. Vse iz okoliša Primorske. Celotna zgodba in predstavitev jedi s strani natakarice je bila enkratna. Malo se spoznam tudi na hrano in lahko rečem, da je kombiniranje tako različnih in močnih okusov prava umetnost. Je pa izvedba pri enem hodu močno šepala in žal mi je, da ga nisem reklamiral. Tudi odziv naj bi bil profesionalen.
grafikon
# 16.06.2017 ob 07:49
Obiskal pred časom, cene niti niso tako visoke, un ki nima da gre v restavracijo pač ne gre. Mi ni v naravi da bi negativno govoril, obisk ni bil spomina vreden, moja boljša polovica ki je bolj gurmanka in estetska kot jaz jamski človek, ima mnogo slabšo oceno. Žal.

... much ado about nothing.
miss_theory
# 16.06.2017 ob 10:12
Kuhinji Ane Roš se s fotografijami Kaje Sajovic dela krivica. MMC, a za fotografa pa ni bilo dnevnice? S telefonom pri evidentno slabi svetlobi pač ne moreš ujeti estetike te hrane. Posledično zgleda precej uborna, a v resnici ni tako. To je velik minus pri sicer zanimivem prispevku.
aaa
# 16.06.2017 ob 08:15
Verjamem, da vam mati pa babica kuha najboljše, toda če se od doma odpravite je Ana najboljša izbira, tako cel svet pravi.


Tega niti slučajno ne pravi cel svet. To pravi peščica, ki si je sama dodelila izključno pravico za ocenjevanje kulinarike. In ki ostalo (99.99%) populacijo, ki ravno nima fetiša na to vrsto kulinarike, označuje za kulinarične analfabete.
pikam_dopust
# 16.06.2017 ob 17:28
Še nekaj:
jaz Hiši Franko NIČ ne zamerim!
Logično je, da bodo naredili vse, da bodo ostali na zemljevidu kot prvi.

Zamerim pa JAVNEMU mediju, da se obnaša kot neka najbolj cenena prostitutka - daš par dunajcev zastonj in eno plato narezka, pa si takoj npr. v oddaji "Na lepše" kot zgled "domače prehrane" (to vem zato, ker poznam ljudi, ki te reklame niso bili deležni le zato, ker so hoteli, da se hrana tudi plača). Ali nimate vi nekega novinarskega kodeksa? Ste sploh kdaj slišali za ta dokument?
nemoremsespomnit
# 16.06.2017 ob 12:21
Gospodična Kaja,

A kdaj preberete komentarje pod svojimi članki? A znate izluščit bistvo? Resnično dobimo vtis, kot da zna v Sloveniji skuhat kaj okusnega samo gospa Ana Roš... Super, smo veseli zanjo in za njene nagrade, a število člankov o njej (v primerjavi z ostalim kulinaričnim dogajanjem v Sloveniji) potrjujejo "splošno znano", da je dotična gospa še bolj kot za kuhalnico spretna v marketingu in samopromociji...
svabo
# 16.06.2017 ob 12:29
Hmmmmm lačen. Lačen sem odšel od najboljše kuharice na svetu. Eksperimentiranje z okusi, ki jedem vzame osnovo in tipičen okus. Močno precenjeno. Je pa fajn nateg za žepe.
eos
# 16.06.2017 ob 08:34
Bil tam cel dan in večer. Jedel in pil. Ali uporabljajo največje krožnike na svetu ali pa so porcije res samo za fotografijo. Vrhunsko oblikovano, o okusih pa pravijo, da se ne razpravlja. V glavnem, zbirčnež bo odšel z mešanimi mislimi.
nemoremsespomnit
# 16.06.2017 ob 21:37
dopolnitev: pod oba sta mišljena Denk in Mak...Rožmarin ni ravno nek presežek, daleč od tega...
peaceon
# 16.06.2017 ob 12:44
Priznam. Raje kot marketinško naravnane članke o najboljši na svetu prebiram komentarje na to temo. Poleg običajnih posvečenih ekonomskrmu statusu in estetskim pogledom ali kapaciteti želodca so tu tudi artikulirane pripombe na samo vsebino. Lokalne surovine so samo ena od teh. Zato si postavljam vprašanje kakšen je pravzaprav smisel serije člankov o Ani Roš. MMC je portal širokih množic namenjen informiranju o vsem možnem in plačan z davkoplačevalskim denarjem. Plačniki niso ljubitelji haute cusine, zato je serija člankov o enih in istih zgolj reklama z marketinškega vidika in posiljevanje z moralnega. Nimamo nikogar ki bi zoper to početje ukrepal ali se samo meni zdi, da tukaj nekaj smrdi?
ZKL
# 16.06.2017 ob 10:09
Vsaka čast za take ideje in izvedbo. Vrhunsko.
Je res, da to ni kuhinja za nažirat se in za vsak dan, pa tudi precej drag špas. Ampak za koga, ki zna to cenit je pa vredno vsakega centa.
pikam_dopust
# 16.06.2017 ob 10:35
Izbor lokalov in restavracij v rubriki Kulinarika je uredniški in ne gre za plačane oglase. Prav tako RTV ali restavracije ne plačujejo novinarjem za obiske in so izbrani po uredniški presoji glede na prispevek kuharja oz. restavracije k razvoju kulinarike in turizma v Sloveniji.

"Pozabili" ste dodati informacijo, kdo je plačal za večerjo.
Če ste jedli zastonj, ste bili v bistvu plačani in je to reklama.
Fleaa
# 16.06.2017 ob 08:42
nisem bil, niti me pretirano vleče.... Ana je vsekakor umetnica ampak dejstvo je, da je to podobno kot s topšit modo ali vsem ostalim ultraiber modernimi zadevami. saj na modnih pistah zgleda na tistih hudih manekenkah noro, dejansko pa tega nihče vsaj 5let ne nosi, šele potem to pride na ceste. Močno pa dvomim, da bo kaka babica kdaj svojemu vnučku pripravljala "Planinskega zajca na dopustu v Mehiki" namesto nedeljske pečenke.... ali pač? živi bili pa videli....
pikam_dopust
# 16.06.2017 ob 17:22
@temo

Nočem dajati ravno kot zgled, ampak Mladinina konzumova ocenjevalnica prehranjevalnic je boljša (od kulinaričnih reklam na RVSLO) tudi zato, ker se tam znajdejo tudi hitre prehranjevalnice, izdelovalnice burekov, picerije... mlatilnice dunajcev za upokojenske avtobuse...... kmečki turizmi.....pa vse do res luksuznih prizorišč, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Italiji in na Hrvaškem (pri čemer se ne morem spomniti, kdaj so - če so - ocenjevali hišo franko).

Zelo težko me bo kdor koli prepričal, da je ta članek nastal iz nekih "objektivno ocenjevalnih vzgibov". Pač je Hiša Franko rekla, da bo dala eno kosilo zastonj, če pride kakšen novinar poslikat, pa se je Kaja šla tja zastonj najesti, vmes pa naredila nekaj fotk (Pa ji ne zavidam, da ne bo pomote. Ker - kot rečeno - nimam ravno silnih finančnih problemov, da si to ne bi mogel plačati, saj - kot Mencinger pravilno ugotavlja, ni treba dati na mizo ravno noro količini EUR). Potem je pa Kaji še nekdo napisal pol članka z natančnim popisom posameznih jedi. "Izbor lokalov je uredniški....". Ja itak. To je tako očiten klasični plačani marketing, da kar boli. The end.
pikam_dopust
# 16.06.2017 ob 11:04
Ajdi, priznam da rad pogledam jedi. Vedno znova sem presenečen, kaj vse se da "naslikati" s pomočjo hrane. Ker velik del te kuharije je v bistvu slikanje - seveda mora pa na koncu tudi imeti okus po nečem. Sicer imam 200 EUR; če jih dam v to, bom še vseeno lahko bp plačal elektriko in vse ostalo, tako da se načeloma lahko spravim bp to tja poizkusiti. A se mi vseeno zdi predrago (razmerje cena vs. to, kaj dobim), da bi to počel samo zaradi firbca.
muzzo
# 16.06.2017 ob 09:36
Bravo Kaja!

80% tujih gostov postavlja v kontekst čudovite komentarje, ki vedno spremljajo članke o najboljši kuharici na svetu na mmc - naši?! Ani.
Andrej52
# 16.06.2017 ob 09:27
Temu, kar pišete, bi dal kakšen komentar vreden izbrisa, pa ne bom...za nas povprečne (skoraj) neandertalce to pač ni pravi naslov...ko samo pomislim koliko hrustljavih, sočnih kosov kozlička, odojka ali jagenjčka, zalitih z dobrim, domačim belokranjskim vinom, bi si lahko za 200 EUR privoščil, se mi kar sline pocedijo...
nemoremsespomnit
# 16.06.2017 ob 21:34
firtoh

...verjetno si se zatipkal: ni Rožmarin, temveč Mak... sta pa oba "brutalno" dobra...boš užival.
firtoh
# 16.06.2017 ob 19:20
jaz grem jutri Denku v Kungoto.Baje je tip čist ubrisan kar se kulinarike tiče,njegov brat ima Rožmarin v Mariboru,ki je tudi top,sploh ker ne moreš izbirat po meniju.
PONOS
# 16.06.2017 ob 18:57
Ana Roš je uradno najboljša kuharica sveta to je uradno in to je potrebno ceniti in spoštovati...je pa fino da lahko vsak sam zdaj oceni kaj je to najboljše,prav zaradi bližine in dostopnosti.
pikam_dopust
# 16.06.2017 ob 10:43
@aaa

Dobro povedano.

@miss_theory. Če je bilo tako, da je novinarka prišla tja zastonj "poizkusiti" jedi, je bilo to seveda omogočeno samo eni osebi, zato tudi ni poleg profesionalnega fotografa. Skratka kot je to običajno za vsako plačano reklamo. Hiša Franko ima dovolj gostov, zato ji je tudi bolj ali manj vseeno, kakšne slike bodo za širše množice ustvarjene - gre samo za ustvarjanje imidža, nič več.
ms-dante
# 20.06.2017 ob 15:46
CARICA!!!!!
Sem bil večkrat tam in še bom šel.
Še več takih Slovencev in Slovenk.
axis
# 18.06.2017 ob 12:49
Hik

dobro si opazil, malo pod hišo pa je vseeno nekaj rumenih cvetov topinamburja (res). Kljub temu, da mi je všeč vrhunska hrana in drage gostilne mi je dotična gospa čisti blef.
pikam_dopust
# 16.06.2017 ob 19:44
Mladina ocenjevalci oziroma konzum so pristranski nekaj je oceniti turistično kmetijo kjer se najaviš in si edini gost ali pa prideš v gostilno kjer je veliko gostov in se kuhar ne more posvetiti popolnoma zaradi gužve nato nastane paradoks....seveda se odločiš kot bralec za turistično kmetijo vendar nisi edini in se zaradi navala hrana poslabša ker kuharce/ji v TK.ne zmorejo ,slabša ocenjena pa zacveti in se dobi mnogo boljšo hrano od ocenjene.

LOL! :)
To vse povsem enako velja tudi za velike zvezde.

Saj imaš celo med komentarji pod tem člankom napisano oceno nekoga, ki je rekel, da "mu je žal, da ni jedi zavrnil", ko se je ena jed "razletela" tudi v Hiši Franko. Jaz sem eno tako "polomijo" doživel pri velikem JB-ju med tistim tednom restavracij: tudi tam je kvaliteta "odletela" zaradi "navala", pa veljajo za vrhunsko restavracijo z vrhunskim osebjem (resnici na ljubo so tudi pri meni na vrhu, ampak nisem še bil v Hiši Frank). Itd.

V resnici ne moreš vedeti, kaj se bo zgodilo po eni taki javni oceni.

Sem pa tudi napisal, da Mladine "nočem dajati v zgled" tudi zato, ker sem tudi pri njih (sem in tja) opazil "željo", da se kakšno gostilno oceni na točno določen način: npr. če JJ gre na večerjo nekam v nek (ljubljanski smetani) neznani kot in ga tam dobijo paparaci, potem je precej verjetno, da bo konzum tudi šel tja že praktično naslednji teden in naredil oceno, ki bo trdila, da je tam hrana "povprečna" ali celo "podpovprečna". Vsaj zaenkrat je bil vzorec tak...
koki27
# 16.06.2017 ob 10:50
Po slikah sodeč, so rabili en dober makro objektiv...
Trubadur
# 16.06.2017 ob 09:16
čestitke najboljši kuharici, zagotovo je hrana odlična...

Težava današnje "top kuhinje" pa je v tem, da je na tako velikem krožniku tako malo hrane... bo potrebno uporabljati manjše krožnike. Npr. v globokem krožniku je za kavno šalčko hrane...
PONOS
# 16.06.2017 ob 08:08
Anin ponos je njen kruh iz kislega kvasnega nastavka..
..no ja domač kisel kruh ima kar nekaj tradicije na popularnosti je pridobil že leta 2000 z Jamie Oliverjem v Knjigi srečna kuhinja mislim da str.256 ;)
seven7
# 18.06.2017 ob 07:27
DPS za 3€

Dunajski Pomfri Solata

To je realnost slovenskega mezdnega delavca. Ostalo je za elite.
PONOS
# 16.06.2017 ob 19:08
Mladina ocenjevalci oziroma konzum so pristranski nekaj je oceniti turistično kmetijo kjer se najaviš in si edini gost ali pa prideš v gostilno kjer je veliko gostov in se kuhar ne more posvetiti popolnoma zaradi gužve nato nastane paradoks....seveda se odločiš kot bralec za turistično kmetijo vendar nisi edini in se zaradi navala hrana poslabša ker kuharce/ji v TK.ne zmorejo ,slabša ocenjena pa zacveti in se dobi mnogo boljšo hrano od ocenjene.
maher
# 16.06.2017 ob 08:49
Ničesar od zgoraj pofotkanega kičeraja se ne bi dotaknil.
Tanka je meja med umetnostjo in izumetničenostjo.
(In med ljubeznijo in boleznijo.)
pazi_mina
# 16.06.2017 ob 07:12
Kako je videti ? Tako malo ga je na krozniku, da ga je komaj videti !
Hrana in pijača
link
Video: Zelenjavna juha s kifeljčarjem in jetrca s polento
24. junij 2017 ob 18:56 Sestavine: čebula, korenje, por, stebelna zelena, krompir kifeljčar, oljčno olje, sol, lovorjev list, timijan, stročji fižol, nadzemna koleraba, mladi grah, pski, peteršilj, koren peteršilja, sveža ...
Več novic ...
Kazalo