Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 65 glasov Ocenite to novico!
Težnostni valovi
Ponazoritev dogajanja med združevanjem dveh črnih lukenj (na sredini) in motenj v času-prostoru naokoli. Ni nepomembno, da so s prvo zaznavo težnostnih valov tudi prvič dokazali obstoj črnih lukenj. Foto: LIGO
       To je le začetek opazovanj prek omrežja Virga in obeh Ligov. Pričakujemo, da bomo v naslednji opazovalni seansi jeseni 2018 dogodke zaznavali tedensko ali celo pogosteje.       
 David Shoemaker, MIT
Virgo
Virgo v Italiji, stavba z dvema trikilometrskima traktoma. Na taki razdalji se že dovolj pozna ukrivljenost Zemlje, da obeh krakov niso mogli enostavno položiti po tleh, sicer ne bi bila ravni črti. Foto: Virgo
Gravitacijski valovi četrtič
Zaznani signal skozi Ligova interferometra (levo) in Virgo (desno). Vidno je, da Virgo še ni tako natančen, zato se že več let prebija skozi številne nadgradnje. Foto: LIGO/Caltech/MIT/LSC
Črne luknje
Črnih lukenj naj bi bilo v vesolju na stotine ali celo tisoče milijard. A za zdaj so zatrdno zaznali le prgišče manjših, na tem grafu ponazorjenih levo spodaj z vijoličasto in zaznanih s pomočjo rentgenskih valov. Pa še nekaj malega srednje velikih, ki so ponazorjene z modro barvo, zaznali pa so jih s pomočjo težnostnih valov. Navpična os ponazarja število mas Sonca v posamezni črni luknji. Foto: LIGO/Caltech/Sonoma State (Aurore Simonnet)
Gravitacijski valovi
Čas zaznave posameznega signala kaže, da je združitev črnih lukenj praktično hipna. Foto: LIGO/Caltech/MIT/LSC
Težnostni valovi
Zaplate neba, od koder po izračunih prihajajo posamezni do zdaj zaznani signali, so obsežne. Levo spodaj s svetlo zeleno je najnovejši, ki kaže, kako se je z dodatkom Virga povečala natančnost. In še se bo. Foto: LIGO/Caltech/MIT/Leo Singer/Axel Mellinger
GW170814
Zadnji GW170814 signal še podrobneje. V modri barvi je lokalizacija le z Ligovimi podatki, rumena z dodatkom Virga, bela pa podrobnejša z dodatnimi izračuni. Foto: Virgo
GW170104
Računalniška ponazoritev združevanja dveh črnih lukenj. Foto: LIGO/Caltech/MIT/Sonoma State (Aurore Simonnet)

Dodaj v

Sokolje oči, ki gledajo valove težnosti

Ligo dobil partnerja: Virgo
30. september 2017 ob 15:22
Ljubljana - MMC RTV SLO

Gledanje vesolja s pomočjo težnostnih valov je sveža in pomembna alternativa svetlobnemu. A do zdaj je bilo to početje v povojih, z odprtjem novega observatorija pa se je natančnost skokovito povečala.

Svetloba je bila do zdaj praktično edini vir informacij o oddaljenem. Za obstoj stvari tam daleč zunaj v vesolju vemo le zaradi svetlobnih fotonov, ki so se od njih odbili in končali pri nas. (Nekaj informacij prinašajo tudi nevtrini in kozmični delci, a premalo za gledanje.) Tako je že milijone let, kar človeštvo tlači Zemljo. Zgolj leto in pol nazaj pa se je zgodila tehnično-znanstvena revolucija, ki je odprla popolnoma novo okno v vesolje. Namesto elektromagnetnega valovanja so to težnostni valovi. Motnje v odru, na katerega je obstoj sploh postavljen: času in prostoru.

V tem času je ameriškemu observatoriju Ligo, sestavljenemu in dveh fizično ločenih opazovalnic, uspelo trikrat zaznati gravitacijske valove, ki so jih odposlale črne luknje (1, 2, 3). Telesa, ki jih sicer (verjetno) nikoli ne bi videli. S tem je bila izkazana uporabnost koncepta; če bi ostalo samo pri prvem ali drugem dogodku, potem bi morda šlo za naključje ali pa za takšne redkosti, da gravitacijski observatoriji v praksi ne bi bili preveč koristni. Tako je bila uporabnost gravitacijskih opazovalnic nedvoumna.

A potreben je še precejšen tehnološki napredek. Opazovalnici sta samo dve, s tem pa je natančnost zelo omejena. To je tako, kot bi zaprtih oči poslušali dogajanje na cesti. Slišali bi hrup zelo oddaljenega vozila in morda ugotovili, za kaj gre, a lahko bi bilo nekaj sto metrov bolj levo ali desno v neki splošni smeri. Takšen je bil do zdaj Ligo z dvema detektorjema. Lahko je le zelo na debelo pokazal na smer nekje v okviru široke zaplate neba. Natančnost pri določanju lokacije je torej imela tudi na desetine milijard (in več) kilometrov veliko napako.

V troje je bolje
Zdaj pa so omejitev precej omilili. Ligovemu paru se je pridružil težnostni observatorij Virgo, ki je v Italiji. Trojica opazovalnic lahko na podlagi signala izvede t. i. triangulacijo, s čimer se natančnost lociranja poveča. Tako znanstveniki zdaj ne samo vidijo, kaj je tam zunaj, temveč tudi - kje je. Prostornina vesolja, kjer naj bi tarča bila, se je zmanjšala za 20-krat (več na grafiki desno). Temni deli vesolja čakajo na nadaljnja opazovanja. In prvi uspeh je že prišel.

Ligo in Virgo sta družno zaznala združitev dveh črnih lukenj daleč stran od Zemlje, piše v Ligovem sporočilu za javnost. Pri tem nista le videla, kaj točno se je dogajalo s tema masnima pošastma, temveč tudi, kje se je to zgodilo. Dogodek nosi naziv GW170814, izidi bodo objavljeni v znanstveni publikaciji Physical Review Letters.

Zaznani težnostni valovi so nastali 1,8 milijarde svetlobnih let stran (torej daleč zunaj naše domače Galaksije in tudi v daljni preteklosti). Črni luknji z masama 31 in 25 Sonc sta krožili druga okoli druge. Med kroženjem sta se približevali in s tem pospeševali, kar je vse bolj valovalo okoliški čas in prostor. Naposled sta se dotaknili in združili, kar se je zgodilo praktično hipoma. Novonastala črna luknja se ponaša z maso 53 Sonc, kar pomeni, da se je za kar tri Sonca mase pretvorilo v energijo oz. v težnostne valove. Ker samo Sonce vsebuje skoraj vso maso Sončnega sistema, lahko pretvorimo, da so v tem dogodku torej hipoma izparela kar tri Osončja. Ali - če prevedemo za naš planet - izginilo je za skoraj milijon Zemelj. Kako kolosalne energije so se sprostile, priča tudi dejstvo, da se je v atomski bombi nad Hirošimo potrošil manj kot kilogram urana.

Video: Simulacija signala GW170814

Ker je površina neba precej manjša, so lahko številne elektromagnetne observatorije usmerili tja, v iskanju morebitnega svetlobnega sijaja za dogodkom. Do zdaj jim ga ni uspelo zaznati in - kot kaže - spajanja črnih lukenj pač elektromagnetnega valovanja (vsaj zaznavnega na Zemlji) ne oddajajo.

Detekcija se je zgodila 14. avgusta, le dva tedna po tem, ko je Ligov dvojček začel skupna opazovanja z Virgom. Ta opazovalnica sicer ni nova, je pa zadnjih šest let preždela zaradi nadgradenj, popravil in tehničnih težav. Je tudi - za zdaj - manj natančna od obeh Ligov.

"To je le začetek opazovanj prek omrežja Virga in obeh Ligov. Pričakujemo, da bomo v naslednji opazovalni seansi jeseni 2018 dogodke zaznavali tedensko ali celo pogosteje," je povedal David Shoemaker z MIT-a.

Evropski Virgo se izboljšuje
Virgo je stavba v bližini Pise (Italija). Ima dva kraka, ki sta pravokotna drug na drugega. Dolga sta vsak po tri kilometre in vsebujeta - nič. Skozi trikilometrski vakuum sveti laser, ki ves čas meri, ali tam trije kilometri res merijo natančno toliko; ali pa se morda razdalja zaradi spreminjanja prostora daljša in krajša.

Na koncu teh kilometrskih predorov je ogledalo, ki žarek odbije nazaj v izvor. Žarka se torej po odbitju nazaj spet združita na začetku. Ker imata razdeljena žarka povsem enaki valovni dolžini, se ob ponovnem srečanju odštejeta oziroma "uničita". Če pa se prostor zaradi težnostnih valov v katerem izmed krakov skrči ali razširi, se ne odštejeta več, saj vrhovi in doline valov niso več popolnoma sinhronizirani. Pride do interference in signala, ki ga zazna detektor.

Virgo ima sistem ogledal, ki lahko žarke večkrat odbijejo gor in dol, s tem pa potencialnih 120 kilometrov dolžine. Za zdaj je sposoben zaznati gravitacijske valove pri frekvencah med 10 in 6.000 herci, piše na njihovi spletni strani.

Ligo je sestavljen iz dveh takšnih stavb, vsaka na svoji obali ZDA s 3.000 kilometri vmesnega prostora. Njihovi kraki štejejo štiri kilometre. Za kakšne natančnosti gre, priča naslednja primerjava. Ligo je sposoben razdajo do sosednje zvezde, Proksime kentavre 4,2 svetlobnega leta stran izmeriti do širine lasu natančno. Znotraj štirikilometrske cevi pa zazna spremembo, ki je manjša od desettisočinke protona.

Obstoj težnostnih valov je pred 101 letom napovedal znani fizik Albert Einstein.

Kaj sploh so gravitacijski valovi
Obstoj je postavljen v "tkanino" prostor-čas. To tkanino ukrivlja prisotnost mase. Če masa pospešuje, ukrivljenost prostora-časa ni več statična, temveč pospešek skoznjo pošlje valovanje. Ti valovi so pretanjeni in izjemno veliko mase jih mora povzročiti, da jih sploh lahko zaznamo.

To se navadno zgodi v binarnih sistemih, ko dve telesi krožita v paru okoli skupnega težnostnega središča, denimo dvojne črne luknje, binarne zvezde, lahko pa tudi nekatere nevtronske zvezde. Če se dve črni luknji približujeta druga drugi, pospešujeta svoje kroženje, in to je tisto, kar razpošlje motnje v prostoru-času daleč naokoli. Težnostno valovanje je povezano tudi z visokoenergijskimi dogodki, kot so eksplozije zvezd (supernove) - ali celo sam veliki pok.

Gravitacijski valovi, ki pri tem nastanejo, so kljub nepredstavljivo visokim oddanim energijam zelo, zelo šibki in majhni. Le kot primer: prostor med dva milijona kilometrov oddaljenima objektoma se skrči za milijoninko milijoninke metra. Tudi zato so jih desetletja neuspešno poskušali zaznati s površja Zemlje, saj je tudi planet sam moteč dejavnik.

Esa nadaljuje iz vesolja
Medtem Evropska vesoljska agencija (Esa) že razvija tehnologijo prihodnosti, vesoljski observatorij za gravitacijske valove. Medtem ko se Ligo spopada z velikimi nevšečnostmi planeta (potresi, magnetizem, toplota), bo Esina eLisa v vesolju 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, kjer vlada precej večja tišina. Zadeva je še precej v povojih, saj so februarja lani v nebo poslali prototip, malo sondo Lisa Pathfinder, ki služi zgolj kot pilotni projekt preizkusa, ali sploh gredo v pravo smer. Za zdaj kaže zelo dobro. Lani so z Ese sporočili, da je sonda za kar petkrat presegla pričakovanja.

V osnovi je to veliko kovinsko ohišje, v katerem prosto lebdita dve kocki iz platine in zlata, Esa pa je morala doseči, da ohišje okoli njiju lebdi, ne da bi ju kakor koli motilo. To so dosegli. Projekt v polni sestavi, eLisa, pa predvideva tri sonde na oddaljenosti enega milijona kilometrov, ki bodo prav tako merile, ali se vmesna razdalja morda krči in razteza. V vesolje naj bi poletele čez dobro desetletje, tudi v sodelovanju z Naso.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Franc Pijanc
# 30.09.2017 ob 18:14
@nataradž,

saj te prav nihče ne sili da tudi ti izgubljaš čas s takšnimi stvarmi kot je znanost.

Sicer je pa znanost ubistvu radovednost. Če se ti zdi to narobe, potem nevem kaj je po tvoje prav.
Vongobongo
# 30.09.2017 ob 16:18
Cist hudo ;) Pa hvala za hud clanek ;)
neutrino
# 30.09.2017 ob 19:44
nataradž, prosim, da pri tej priči nehaš uporabljati računalnik, telefon, tekočo vodo, elektriko na sploh in vse ostale civilizacijske napredke, ki so jih dosegli sami bedaki, ki so se namesto z zavestjo ukvarjali s stvarnim, zunanjim svetom. Ti pa se raje ukvarjaj s tvojimi astralnimi projekcijami al čimerkoli že. Ne bodi pa hipokrit. Ni dobro za tvojo karmo.
aljopaljo
# 30.09.2017 ob 20:29
hvala predvsem komentratorjem ala neutrino, ki vztrajno zagovarjte zdrav razum v debatah pod članki.
neutrino
# 30.09.2017 ob 19:48
bleeeee, nikoli ni prepozno, da kasneje v življenju povohaš področja, ki te zanimajo (in te včasih mogoče niso), a ne veš veliko o njih. Boš presenečen, koliko znanja lahko na poljuden način dobiš o kompleksnih temah, čeprav imaš samo površno srednješolsko znanje. :) Saj ni treba računat ne vem kakih enačb, že samo principi zadaj so fascinantni.
bleeeee
# 30.09.2017 ob 19:45
@Rugess in @Do Brasil, hvala obema za odgovor. Fascinantne stvari tole. Skoraj si želim, da bi lahko svoji srednješolski trdi buči sporočil, naj kako minuto več posveti fiziki. Takrat je namreč mislila, da je to brezveze.
makoshark
# 30.09.2017 ob 21:08
mb128
Mar bi znalo to s časoma pomeniti tudi adijo Einsteinu samemu?!

Seveda ne. Saj tudi Newton-u nismo nikoli rekli adijo - so ga pa nadgradili.

Relativnostna teorija ima svoje omejitve, tako kot jo ima klasična. Oboje pa dela in daje uporabne rezultate ;)
Homer.
# 30.09.2017 ob 20:29
@nataradž
Samo majhno vprašanje....
Si komentar napisal s "kozmično zavestjo", ali s tipkovnico?
Hvala!
Grommm
# 30.09.2017 ob 20:45
Vrhunsko v teh člankih je to, da so napisani na način katerega lahko razume vsak normalen človek in zato ni treba biti ne vem kakšen nad-doktor kvantne ali astrofizike.
navigator007
# 30.09.2017 ob 22:00
Članek je odličen in zelo zanimiv in nas vzpodbuja k raziskovanju dodatnih informacij o gravitacijskem valovanju. Vesel bi bil, če bi bilo na MMC manj politične propagande in več poljudnoznanstvenih člankov.
aparat-čik
# 30.09.2017 ob 21:49
samooklicani modrijani ne razumejo, da je spoznavanje vesolja (znanost) tudi del spoznavanja samega sebe. spoznavanje fizičnega sveta in njegovih zakonitosti za njih očitno ni širjenje zavedanja.
Rugess Nome
# 30.09.2017 ob 17:50
@bleeeee teoretično lahko potuje hitreje, ker prostor se lahko širi/krči hitreje od svetlobne hitrosti
Miham
# 30.09.2017 ob 19:05
Znanost, ne pa vracanje v srednji vek s prisilno kolonizacijo
Vipcov
# 01.10.2017 ob 08:59
Kot vedno so mi zeli vsec prispevki AlMa. Vendar bi rad opozoril na nedoslednost:
Atomska bomba v Hiroshima je imela cca 15 Kt, kar se po Wikipedii sodec prevede v 63 TJ. Ce to delimo s kvadratom scetlobne hitrosti, dobimo podatek, da se je v cisto energijo pretvorilo0.7 grama mase ( in ne en kulogram kot avtor navaja). Res pa je, da uran precej slabo pretvarja maso v energijo, zato se je za ta postopek porabilo priblizno. 1Kg urana (ki se je povecini spremenil v lazke elemente), preostalih 62 Kg urana, ki ga je bomba se vsebovala pa sploh ni sodeloval v fisiji.
Olorin
# 01.10.2017 ob 08:53
@HELION
"Čas je pa itak edina zvezna funkcija, ker stalno enakomerno teče. "

Ne. Cas tece razlicno glede na polozaj opazovalca. Ker sta prostor in cas v soodvisnosti, gravitacijska ukrivljenost prostora povzroca tudi "ukrivljenost" casa.
Do Brasil
# 30.09.2017 ob 18:56
@bleeeee
A to pomeni, da tudi gravitacijski valovi potujejo s svetlobno hitrostjo in naj bi oba signala (gravitacijski + svetlobni) Zemljo dosegla sočasno?
@Rugess Nome
teoretično lahko potuje hitreje, ker prostor se lahko širi/krči hitreje od svetlobne hitrosti

Vsaka informacija se lahko siri najvec s svetlobno hitrostjo (ki pa je za razlicne materiale razlicna pr. vakuum - steklo). Gravitacijski valovi se sirijo s svetlobno hitrostjo in ta podatek je dovolj, da s tremi tockami in zamikom v dospetju gravitacijskih valov do posamezne tocke s triangulacijo dolocijo iz kod naj bi izvirali.
acoschwanz
# 01.10.2017 ob 00:18
hvala za čudovit članek!
povzetek
# 01.10.2017 ob 01:13
@nataradž
"Kdaj bo ljudi srečala pamet in bodo težili spoznanju sebe kot ZAVESTI, namesto da se stalno ukvarjajo z zunanjim svetom, ki je jasno zgolj projekcija_ _ _ " _ _ _ ZAVESTI.
makoshark
# 30.09.2017 ob 20:04
Do Brasil
Gravitacijski valovi se sirijo s svetlobno hitrostjo in ta podatek je dovolj, da s tremi tockami in zamikom v dospetju gravitacijskih valov do posamezne tocke s triangulacijo dolocijo iz kod naj bi izvirali.

Hitrost gravitacijskih valov skozi prostor je svetlobna, to drži. A glede na to, da gravitacijski valovi spreminjajo prostor (širijo/krčijo - in hitrost tega ni vezana/omejena na hitrost svetlobe), je zadeva verjetno bolj zanimiva. Morda bi kdo znal to bolj točno povedati.
Rugess Nome
# 30.09.2017 ob 19:32
ja res je, hitrost gravitacijskih valov je enaka hitrosti svetlobe. my bad.
bleeeee
# 30.09.2017 ob 17:09
Ker je površina neba precej manjša, so lahko številne elektromagnetne observatorije usmerili tjakaj, v iskanju morebitnega svetlobnega zasija za dogodkom. Do zdaj ga niso uspeli zaznati in kot kaže, spajanja črnih lukenj pač elektromagnetnega valovanja (vsaj zaznavnega na Zemlji) ne oddajajo.

A to pomeni, da tudi gravitacijski valovi potujejo s svetlobno hitrostjo in naj bi oba signala (gravitacijski + svetlobni) Zemljo dosegla sočasno?
gnusfraba
# 01.10.2017 ob 00:10
@mb128
Mogoče pa bomo ravno s pomočjo njih ugotovili kaj je to "tkanina" prostor-čas ...

To z makroskopskega vidika že vemo. Tkanina prostorčas je gravitacijsko polje, ali pa če hočeš, makroskopski aspekt gravitacijskega polja (ker na kvantnem nivoju gravitacije še ne razumemo).

Graviatacija ne le da deformira prostorčas, ampak ga tudi ustvarja ali pa uničuje, odvisno od robnih/začetnih pogojev. To so ugotovili že v 20ih in 30ih letih preteklega stoletja, ko je deSitter uporabil splošno relativnost na celotno vesolje. Ugotovil je, da gravitacija prostor lahko generira - odprto vesolje, ali pa ga lahko krči - zaprto vesolje (vmesna oziroma mejna rešitev, kjer bi gravitacija prostor ohranjala, je nestabilna).

Danes jemljemo splošno relativnost oziroma teorijo gravitacije precej bolj zares kot pred 100 leti: če splošna relativnost opisuje vse lastnosti prostorčasa, potem sta prostorčas in gravitacijo ista stvar.
angryjoe
# 30.09.2017 ob 19:23
Kdaj bo ljudi srečala pamet in bodo težili spoznanju sebe kot ZAVESTI

Kak dolgčas.
Grommm
# 03.10.2017 ob 17:10
Nekateri tule ne morejo razumeti osnov delovanja znanosti, ki do znanstvenih zaključkov in ugotovitev prihaja na 2 načina:
- slučajna odkritja (recimo poliuretanska pena, katero danes najdete v vseh stolih, posteljah, avto-sedežih)
- sistematično delo .. znanstvenik postavi na podlagi matematičnih računov teorijo in jo poskuša potrditi v praxi ... dolgo, utrujajoče ponavljanje poskusov s spremembami. Če mu ne uspe - ugotovi zakaj ni uspelo in teorijo zavrže ali dopolni.

Tako je pač DELO znanstvenika, pa če nekateri še tako nabijate o svojih pogledih na to. Seveda navadno v začetku ni dosti videti .. ampak če pogledate okoli sebe boste dojeli, da živite sredi samih znanstvenih dosežkov, katere so fiziki, kemiki, matematiki pripeljali do delovanja .. ne nazadnje tega komentarja brez kvantne fizike sploh brali ne bi.
HOR
# 01.10.2017 ob 21:18
Simulacija rega signala vizualno izgleda, kot kak mocan halucinogeni trip...
nocoment78
# 01.10.2017 ob 08:30
vzpotedni svetovi
Hopi
# 01.10.2017 ob 02:07
Mimogrede:
Že dolgo je tega, že najmanj 30 let, kar sem slišal, da bi naj bili
kvanti svetlobe fotoni, kvanti gravitacijskih valov pa nekakšni
gravitoni. O modelih fotona in gravitona pa sem slišal o zelo
abstraktnih modelih. Tudi v njih bi naj nekaj nihalo...?!
Hopi
# 01.10.2017 ob 01:48
nataradž: 30.09.2017 ob 16:52
Kdaj bo ljudi srečala pamet in bodo težili spoznanju sebe kot
ZAVESTI, namesto da se stalno ukvarjajo z zunanjim svetom,
ki je jasno zgolj projekcija _ _ _
---------------------------------------
In, kaj je tebi ZAVEST?
Še za pojem Boga bi ne vedeli, brez "zunanjega"!!!

"Notranje" in "Zunanje" sta si eno in isto. Le tako se
samozavedanje izpopolnjuje oziroma dograjuje.
pedalski
# 30.09.2017 ob 19:56
jaz sem pa razumel da sokoli lahko vidijo valove težnosti
darko56
# 11.10.2017 ob 17:01
zanimivo, da glih kadar preberem kakšno novo knjigo, tokrat je to Stephen Hawkings, Kratka zgodovina časa, naenkrat odkrijem nova področja, ki sem jih prej spregledal. en tak kratki intenzivni o temah, kot jih obravnava gornji prispevek. hvala...
elGoyc
# 03.10.2017 ob 12:16
godzila

Ne vem kako poznaš to zadevo ampak ti interferometri merijo koliko so skrči sam prostor v določeni smeri. Ker zemlja drhti zaradi naravnih in umetnih vzrokov imamo jih imamo trenutno na 3 lokacijah in napoveduje se gradnja novih,. če se ne motim, med drugim v Indiji.
V znanstveni teoriji je pač tako, da če neka teorija, ki se sklada s dosedanjimi eksperimentalnimi spoznanji, predvidi obstoj določenega fenomena, ki ga nato eksperimenti potrdijo, to le še portdi samo teorijo. Eden izmed klasičnih primerov so elektromagnetni valovi , ki jih je povsem matematično napovedal Maxwell in so jih nato eksperimentalno potrdili, ter kasneje odkirli, da je tudi svetloba elektromagnetno valovanje.
Vongobongo
# 03.10.2017 ob 11:06
godzila

Zasel si ;) Vse te teorije so izracunane, ampak nimamo tehnologije da to izmerimo. Gravitaciski valovi so lep primer tega ;)
Grommm
# 03.10.2017 ob 09:54
Samo kratko pojasnilo o relativnosti časa.

Čas je razmerje med dvema ali več vrstami premikanja od katerih eno premikanje določimo za konstanto. ZATO JE TO RELATIVNO in se lahko spreminja .. razmerje, mislim ... če se spreminja hitrost premikanja.

Na veliko žalost marsikoga tule, pa je potovanje po času "amo-tamo" nemogoče ravno zato, ker je čas razmerje in ne dimenzija.
godzila
# 02.10.2017 ob 19:17
Einstein se je ukvarjal s problemom hitrosti svetlobe, ki je konstantna, če se hitrost ne more spreminjati, potem se mora nekaj drugega, tako je prišel do spoznanja, da se nsmesto svetlobe, spreminjata prostor in čas. Ideja je bila revolucionarna, ker so prej domnevali ravno obratno, da je čas nekaj univerzalnega, prostor naj bi bila zgolj praznina med objekti, brez nekih fizičnih lastnosti, hitrosti pa so lahko poljubne. Tako je začela nastajati revolucionarna ideja, da ni nečasa v nečemu ampak je vse kar je prepleteno in zapolnjeno z nekimi potenciali energije, tudi biologija je zgolj oblika kvantne fizike. Drugače povedano, vse je zgolj iluzija, ki jo zaznavamo kot pač lahko, ker smo en tak fizikalni pojav, imamo eno tako telo, ki to iluzijo proizvaja in se je celo samozaveda.
Jaz sem do teh gravitacijskih anomalij precej zadržan, živimo v času, ko naši umotvori proizvajajo določene efekte, ki jih ne moremo eksperimentalno preverjati, ne razumemo teorije, kar pomeni, da lahko obstaja karkoli, črne luknje, veliki pok, gravitacijski valovi,... nič od tega ni res, vse to je samo sodobna znanstvena religija, ki jo skušajo celo usklajevati s pravljico o stvarstvu ter raznimi okultnimi tradicijami, da lahko splošna javnost vsaj nekaj razume in financira nove raziskave. Ampak eksperimenti govorijo sami zase, to je čas, ko je treba meriti in preizkušati razne modele, zbirati podatke, ne pa šopat ljudi z znanstveno mistiko, ki zgočj še bolj omejuje domišljijo, edino silo v znanem vesolju, na katero se lahko vsaj malo zanesemo in ji dolgujemo vse kar do danes poznamo in razumemo, sicer se lahko celotnemu ćloveštvu še bolj zmeša.
Hopi
# 01.10.2017 ob 01:38
Če kaj vem, se hitrost svetlobe, hitrost gravitacijskih valov, ne menja
s hitrostjo, kot mi, newtonovci, hitrost pojmujemo.
Naprimer: Hitrost svetlobe, s krivuljo mimo Sonca, se ne
upočasnjuje z newtonsko hitrostjo, temveč se menja s frekvenco
svetlobe. Zvezda izza Sonca sveti z drugačno vidno frekvenco, kot
pa bi sicer brez gravitacijske motnje Sonca.

Torej, so si gravitacijski valovi in valovi svetlobe na različnih
frekvencah, čeprav z istimi newtonovskimi hitrostmi.

Saj vidiš že v članku, da gravitacijske valove merijo v frekvencah
med 10 in 6.000 herci. Pa najdi fotone s takimi herci, če jih zmoreš.
Med 10 in 6.000 Hz je le območje slušnega zvoka. Z šibkostjo, da ji
jaz laik ne najdem primerjave.
bojanvasiljevic
# 01.10.2017 ob 11:44
Šum vam je malo preveč stopil v glavo, pa mislite, da slišite nekaj česar ni. Z grafikoni vred.
https://www.forbes.com/sites/startswitha
bang/2017/06/16/was-it-all-just-noise-independent-analysis-casts-doubt-on-ligos-detections/#2d3c99a75516

Še enkrat, pejte se raje triangulacijo "potresnih" premikov v globočinah Zemlje, ne pa zganjat idilo nad najmanj dvomljivo mrežasto relativnostjo prostor-časa Vesolja.
mb128
# 30.09.2017 ob 20:20
Jep Ligo, Virgo in seveda Bicep o katerem se na našim medijem sploh ne piše. Mogoče pa bomo ravno s pomočjo njih ugotovili kaj je to "tkanina" prostor-čas, kaj je to temna snov, kaj je to temna en... Temna energija, inflacija?! Jep, nekateri zadnje čase dvomijo v obstoj temne energije, dvomijo v inflacijo. Mar to pomeni, da dvomijo v bigbeng sam ali pa samo v to, da prihaja do ehov bigbenga vsepovsod v vesolju?!
Jep, go znanost go, vsebolj odkrivamo kako slepi smo dejansko in samo znanost nam lahko pomaga, da bomo z vsakim dnem bolj senzorično občutljivi in tako videli oz. vedeli več!
Aja, prej sem podvomil v temno energijo, inflacijo in mogoče bigbeng sam in verjetno mnogi sedaj govorijo. Poglej si ga na mb-ju se meša še enkrat več! A res?! Ne bi rekel! Do tega zaključka, do tega dvoma so prišli znanstveniki sami ko so analizirali supernove!
Mar bi znalo to s časoma pomeniti tudi adijo Einsteinu samemu?!
HELION
# 01.10.2017 ob 00:00
Svetlobno valovanje potuje s svetlobno hitrostjo. Gravitacijsko valovanje pa ne poznam, ali res obstaja, ali je konstanta? Čas je pa itak edina zvezna funkcija, ker stalno enakomerno teče. Neskončnost je pa v vse smeri, od točke gledanja, ker nima centra, razen umišljeno določenega.
bojanvasiljevic
# 30.09.2017 ob 20:10
A ne bi raje to isto tehnologijo "mikro"-premikov raje uporabili za potrese na Zemlji ne pa z metanjem denarja za reklamo teh nepomembnih gravitacijskih valov?
HELION
# 30.09.2017 ob 23:52
Splošno: Zakaj in kdaj je nastala gravitacija? Misli so materija, ker se jih da sprejemati telepatsko. Kako hitro potujejo misli, npr. do Lune, ali dlje do Marsa, ali še dlje do neskončnosti?
MaliPandit
# 30.09.2017 ob 16:38
urkivljanost zemlje se pozna ja, predvsem pri posebni leči :D
nataradž
# 30.09.2017 ob 16:52
Zguba časa. Potem pa napoči smrt, in kozmična zavest rahlo otožno pomisli: "Še en bedak več, ki ni ugotovil, zakaj je dobil človeško telo."
Kdaj bo ljudi srečala pamet in bodo težili spoznanju sebe kot ZAVESTI, namesto da se stalno ukvarjajo z zunanjim svetom, ki je jasno zgolj projekcija _ _ _ (odg.najdi sam)
Kazalo