Gospodarska rast bo v prihodnjih mesecih predvidoma višja od evrskega povprečja. Z odpiranjem gospodarskih dejavnosti se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela, ki so v nekaterih kazalnikih že primerljive s tistimi pred krizo.

Svetovna gospodarska aktivnost se ob izboljšanju epidemioloških razmer in intenzivni podpori ekonomskih politik krepi hitro, vendar zelo neenakomerno. Med razvitimi gospodarstvi izstopajo ZDA, ki so že v letošnjem prvem četrtletju presegle predkrizno raven bruto domačega proizvoda (BDP), v junijski publikaciji Gospodarska in finančna gibanja navaja Banka Slovenije.

Kažejo se tudi znaki močnega gospodarskega oživljanja evrskega območja, saj so nekateri kratkoročni kazalniki na zgodovinsko visokih ravneh. Na drugi strani ostaja okrevanje številnih gospodarstev v razvoju oteženo zaradi nezadostnega obvladovanja epidemije.

Tudi gospodarska aktivnost v Sloveniji se hitro povečuje. Krepita se domače in tuje povpraševanje, zaupanje v gospodarstvu pa je že na predkrizni ravni. Blagovni izvoz narašča, nekateri kazalniki pa za konec drugega četrtletja nakazujejo preseganje predkriznih ravni domače končne potrošnje. Dodatno se bodo krepile investicije, tudi gradbene, saj Banka Slovenije ocenjuje, da je bil padec gradbene aktivnosti v prvih mesecih leta zgolj začasen.

Analize tudi potrjujejo dobro finančno stanje v zasebnem sektorju, varčevalno-investicijska vrzel nakazuje visoke finančne presežke. Trenutne razmere potrjujejo zadnje napovedi Banke Slovenije, ki v napovednem obdobju predvidevajo višjo gospodarsko rast v Sloveniji kot v povprečju evrskega območja. Okrevanje bo sicer dolgotrajnejše v gostinstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter predvsem v turizmu, kjer zaradi tveganja širjenja okužb z novimi različicami covida-19 ostajajo v veljavi nekateri omejitveni ukrepi.

Ob močnem povpraševanju se težave stopnjujejo na ponudbeni strani, saj podjetja že poročajo o pomanjkanju usposobljenih delavcev, dražje in težje dosegljive pa so tudi surovine, navaja Banka Slovenije.

Na trgu dela je bilo konec junija registriranih nekaj več kot 71.000 brezposelnih, kar je primerljivo z junijem 2019, z naraščanjem kadrovskih potreb pa se je stopnja prostih delovnih mest že v prvem četrtletju približala predkrizni. Zaradi strukturnih neskladij se zvišujejo kazalniki pomanjkanja delavcev, kar lahko povzroči plačne pritiske. Kljub trenutno zelo pozitivnim signalom ostajajo prihodnja gibanja na trgu dela negotova in bodo ob morebitnem ponovnem razmahu epidemije spet v veliki meri odvisna od podpornih ukrepov.

Masa bruto plač se je sicer v pretežno javnih storitvah v prvem četrtletju medletno povečala za 20,9 odstotka, v dejavnostih zasebnega sektorja pa zmanjšala za 0,9 odstotka. Banka Slovenije pričakuje, da bodo te razlike s koncem epidemije v večji meri izzvenele.

Ponovno pojavljanje strukturnih neskladij na trgu dela, visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih, rast plač in zasebne potrošnje ter krepitev optimizma podjetij in potrošnikov ustvarjajo dodatne pogoje za rast cen na domačem trgu. Kljub temu še naprej prevladujejo zunanji inflacijski dejavniki; k skupni rasti cen največ prispevajo cene energentov, predvsem nafte.

Glede javnih financ Banka Slovenije ugotavlja, da ostajajo pogoji zadolževanja ugodni, pri čemer zadolževanje pri zakladnih menicah še naprej poteka po negativnih obrestnih merah.