Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na eni izmed klinik ljubljanskega UKC-ja so odkrili tako imenovane "vlakce evidentiranja" službenih kartic v času epidemije. Več zdravnikov je bilo evideniranih na vhodu, njihovega gibanja po hodnikih pa niso zaznali. Ob tem so prejemali visoke dodatke.
Ob velikem pomanjkanju kliničnih psihologov in že tri leta stari zavezi iz nacionalnega programa duševnega zdravja država še vedno ni uredila financiranja specializacije iz klinične psihologije. Izvedenci pa so poleg tega izpostavljeni velikim pritiskom.
Epidemiologi opažajo večje število prijavljenih primerov mišje mrzlice. Od začetka januarja jih je bilo 47. Zato pozivajo k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, npr. pri čiščenju kleti in drvarnic.
Na pobudo staršev še ne dveletnega slovenskega dečka Urbana, ki ima redko hudo nevrorazvojno motnjo, imenovano sindrom CTNNB1, so se znanstveniki združili v razvoju terapije. Za raziskave in terapije potrebujejo dva milijona evrov.
V Sloveniji je bilo s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih že skoraj 15 odstotkov prebivalstva. Do cepljenja so upravičeni tudi tujci, ki prebivajo v Sloveniji. Koliko jih je bilo cepljenih, nima podatkov ne NIJZ ne ministrstvo za zdravje.
V ZD-ju Velenje so k cepljenju proti covidu-19 pristopili na aktiven način – namesto da bi le pobirali prijave, ljudi kličejo sami in jih vabijo na cepljenje. Ob tem opozarjajo, da so kljub nadpovprečnim rezultatom pogosto deležni negativne obravnave.
Strokovnjaki z vsakim mesecem epidemije spoznavajo vedno več obrazov bolezni covid-19. Pri številnih, ki so jo preboleli, opažajo, da imajo tudi po okrevanju še dlje časa posamezne težave: od utrujenosti, motnenj pozornosti pa do resnih fizičnih zapletov.
V več kot letu dni pandemije bolezni covid-19 je zaradi nje umrlo več kot dva in pol milijona ljudi. V Sloveniji ta številka na dan, na katerega mineva točno eno leto od prve razglasitve epidemije v državi, znaša več kot 3900 ljudi.
Dolgotrajno življenje z omejitvami zaradi epidemije in sama bolezen po vsem svetu kažeta posledice tudi v duševnem zdravju ljudi. Ljudje so pod dolgotrajnim stresom, pa tudi pod novimi motnjami, kot je na primer t. i. ZOOM-dismorfija.
"Če bi bilo uradno priznano, bi to dokazilo predstavljalo še eno učinkovito orodje v boju z epidemijo," je prepričan Aleš Jerin, vodja oddelka na Inštitutu za klinično kemijo, kjer se izvaja tudi preiskava za določanje protiteles na novi koronavirus.
Neveljaven email naslov
