Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združenje bank je predstavilo, kako se v posojilnih pogodbah potrošnikom upoštevajo negativne vrednosti euriborja, in opozorilo na kompleksnost ter dolgotrajnost kolektivnih sporov. Cene posojila ne določa le obrestna mera, so opozorili.
Obseg bruto domačega proizvoda Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju povečal za 9,8 odstotka na letni ravni. V Umarju pravijo, da je rast ostala visoka predvsem zaradi nizke lanske osnove. Realno se je BDP povišal manj kot v preteklih četrtletjih.
V ZSSS-ju in Pergamu menijo, da gre koalicijska pogodba, ki so jo uskladile stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, v pravo smer. Delodajalci v oceni pozivajo k posluhu za gospodarstvo. V OZS-ju menijo, da se napovedujejo dodatne obremenitve gospodarstva.
Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedala februarja.
Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Gre za prvo gospodarsko napoved komisije od izbruha vojne v Ukrajini.
Koalicijska pogodba je usklajena, prvaki Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice pa imajo mandat za njeno parafiranje. V Levici so sicer napovedali še notranji referendum o vstopu stranke v vlado. Medtem že prihajajo prvi odzivi na vsebino koalicijske pogodbe.
"Sploh še nismo doživeli nobene električne draginje. Slovenski trgovci z elektriko so to pravočasno zakupili po nizkih cenah. Danes imamo v povprečju na položnicah znesek okrog 55 evrov na MWh," opaža Aleksander Mervar. A draginja se hitro približuje.
Savdski državni naftni velikan Aramco je na krilih visokih cen nafte zaradi vojne v Ukrajini v prvem četrtletju letošnjega leta kar za 82 odstotkov povečal dobiček na skoraj 40 milijard dolarjev.
Usoda ameriškega gospodarstva je zunaj v pristojnosti Feda, je sporočilo z vrha ameriške centralne banke, ki še krepi strahove pred recesijo. Finančni trgi so šele v petek "zadihali" in le doživeli konkretnejši odboj.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je, potem ko je vlada sprejela novo strategijo turizma, po kateri naložbi v Istrabenz Turizem in Thermano ostaneta v lasti države, preklicala sklep o začetku priprav prodajnih postopkov teh naložb.
Tridnevna razprodaja delnic v New Yorku, ki je tehnološkim velikanom "odnesla" bilijon dolarjev in tudi bitcoin poslala pod 30 tisoč dolarjev, se je v torek ustavila, a je bil odboj precej medel.
Prvi odziv na Fedovo zvišanje obresti sredi tedna je bil na Wall Streetu nepričakovano evforičen, a sledila je kruta streznitev: četrtkovi padci so bili največji v zadnjih dveh letih, v petek pa si trg še ni opomogel.
Finančni trgi so pred Fedovim zaostrovanjem denarne politike na trnih, a vendarle sta bila uvodna dneva tega tedna v ZDA pozitivna, zdaj pa je na potezi ameriška centralna banka.
Andrej Gubina je zagovornik samooskrbnih sončnih elektrarn, a opozarja, da slovensko omrežje "ni pripravljeno na tako masovne spremembe, kot jih pričakujemo". Potrebno je prenove, zato vladni ukrep zamrznitve plačevanja omrežnine ocenjuje kot zgrešen.
V Sindikatu Mladi plus so pred praznikom dela opozorili na težave, s katerimi se srečujejo mladi zaposleni. Kot poudarjajo, se širijo prekarne oblike dela, veliko mladih nima redne in stabilne zaposlitve, pogoste pa so tudi kršitve njihovih pravic.
Proti Rusiji je bil zaradi napada na Ukrajino pred dnevi sprejet že peti paket ukrepov, a rusko gospodarstvo (še) plove nad gladino vode. Med drugim tudi zato, ker zahtevajo plačilo nafte in zemeljskega plina v rubljih, ki so jih vezali na zlato.
"Prvi ECB-jev dvig obresti bi lahko videli še v letošnjem letu," pravi guverner Boštjan Vasle, ki napoveduje, da bi se ob koncu leta inflacija vendarle morala umiriti, če seveda ne bo novih pretresov na trgu energentov in hrane.
Zaprtje zračnega prostora po začetku vojne v Ukrajini je sprožilo pritisk na svetovne dobavne verige, ki so že dodobra načete zaradi koronakrize. Nekateri ladjarji so ustavili promet v ruska pristanišča, v Ukrajini so zaseženi slovenski tovornjaki.
"Če ne verjamemo denarnim oblastem, da je inflacija le prehodnega značaja, temveč podjetja in potrošniki vračunajo višjo rast cen tudi v prihodnjih mesecih in letih, lahko ta pričakovanja dejansko vodijo v še višje stopnje rasti inflacije."
"Pričakovati je velike politično-gospodarske napetosti in motnje v poslovanju. Nič več ne bo, kot je bilo," se posledic ruske agresije boji ekonomist Marko Jaklič. "Pred nami je zelo nemirno desetletje, ki pa ima za pametne tudi kar nekaj priložnosti."
Neveljaven email naslov
