Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vdor Trumpovih podpornikov v kongres ni bil "napad na simbol demokracije", kot se ga označuje, ampak neizogiben trk dveh fantazij, ene, po kateri satanistične elite z multikulturalizmom in komunizmom uničujejo ZDA, in druge, po kateri so ZDA demokratične.
Nasilje in rasizem ameriške policije sta šokantna, a dogajanje v ZDA bo nerazumljeno brez upoštevanja inherentno protidemokratične narave te države kot imperija, ki je nastal kot belska naseljenska kolonija, in družbenih neenakosti, ki jih proizvaja.
Izjava Benjamina Netanjahuja, da Izrael ni država vseh njegovih državljanov, kljub "šokantnosti" ne razkriva nič novega, le ponavlja sámo utemeljitev Izraela. A od Evrope ne gre pričakovati spremembe politike. Ta temelji ravno na brezizhodnosti položaja.
Kako bo "strokovnost" Damirja Črnčeca vplivala na usmeritev vlade Marjana Šarca na varnostnem področju?
Čim glasnejše je zgražanje ljudi in medijev po svetu ob izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika, tem bolj je poudarjena tišina večine Trumpovih kritikov glede politik Baracka Obame.
Kar je za del javnosti šokanten porast rasističnega in skrajnodesničarskega diskurza in delovanja, je pravzaprav le nov simptom večdesetletnega stanja slovenske družbe.
Če kdaj, potem je zdaj, v času kolektivnega šoka, pravi trenutek, da se vprašamo, na koga vse naj bomo besni. Seznam pa je precej daljši od Islamske države. Da je napad t. i.
Koliko svobode kot novinarji zares imamo, ko trči dolžnost do ohranjanja novinarske integritete ob strah pred izgubo službe in strah vodstva medija pred kritiko od znotraj? Naj pojasnim kar v uvodu.
V zadevi Charlie Hebdo ne gre toliko za pravico do svobode govora kot za pravico do svobode govora proti "našim sovražnikom", v odzivih pa za legitimizacijo "naše" politike. Ne pustimo se preslepiti.
Koliko sprenevedanja in rasizma se skriva v šokiranih odzivih javnosti in - še bolj problematično - medijev na nedavni napad na pariški tednik Charlie Hebdo?
Slovenija se vse bolj nagiba k priznanju neodvisne Palestine, a če to ne bo le eden v vrsti ukrepov zoper izraelsko okupacijo, bo imela odločitev spet zadah pragmatičnosti.
Ob več kot 1.400 smrtnih žrtvah izraelske invazije na Gazo in 8.000 ranjenih Izrael vztraja, da je žrtev pravzaprav on. Njegovo najmočnejše orožje pa ni vojska, temveč diskurz.
Se da zavračanje predstavniškega sistema preseči oziroma nanj gledati zgolj kot na enega od terenov politične participacije? Se da torej voliti in ohraniti lastno politično moč?
Protesti, ki so se začeli v Tuzli, ne sporočajo ničesar novega. Navsezadnje so nam isto govorili Madrid, Atene, Sofija, Maribor.
Neveljaven email naslov