Tudi največje poznavalce so razsežnosti ruskega napada na Ukrajino presenetile. Ruske okupatorske sile zdaj nadzorujejo že skoraj 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, ki je bilo leta 1991 priznano kot del Ukrajine. Za prebivalce v vzhodnem delu Ukrajine vojna traja že deset let.

Leta 2014 so na Krimski polotok prišli prvi ruski vojaki in orožje, z referendumom 16. marca 2014 pa je Krim spet postal del Rusije.

Buča, Irpinj, Mariupolj, Harkov, Herson – to so le nekatera ukrajinska mesta, ki so klonila pod silovitim ruskim obstreljevanjem in zračnimi napadi, polna so ruševin in sledi brutalnih zločinov. Prebivalci teh mest so ali mrtvi ali pregnani, na okupiranih območjih ostajajo le onemogli in starci.

Okoli šest milijonov Ukrajincev je pobegnilo v zahodne države, okoli osem milijonov jih je razseljenih po Ukrajini in še toliko jih je bilo preseljenih v Rusijo. Uničeni so domovi, tovarne, polovica ukrajinske kritične infrastrukture, celotno gospodarstvo in življenje sta podrejena vojnim razmeram, zaradi vojne obdelujejo samo še polovico rodovitne zemlje.

Število smrtnih žrtev te vojne uradno ni znano, po nekaterih ocenah je tako na ukrajinski kot na ruski strani umrlo več kot 200.000 ljudi. Velike zmage ukrajinskih sil ni na obzorju, zato tudi med Ukrajinci usiha volja do odhoda na fronto. A za Ukrajince ni dvoma, to je boj za preživetje, za obstanek naroda in države.

Gostja Globusa Elena Davlikanova, profesorica in raziskovalka pri Centru za evropske politične analize v Washingtonu, sicer Kijevčanka, na vprašanje o morebitnem koncu vojne odgovarja: "Ukrajinci upajo, da se bo vojna končala z zmago Ukrajine. Ne vemo, ali bo to mogoče, saj nam orožja primanjkuje od samega začetka invazije. Zato ne moremo upati, da bomo uresničili cilje, ki jih je začrtal predsednik Zelenski. Eden od ciljev je osvoboditev Ukrajine v mejah iz leta 1991."

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zavrnil. Zanj je Putin okupator in terorist, ki nad njegovo domovino izvaja genocidno politiko. Konec januarja je Vladimir Putin v enem izmed svojih nagovorov dejal, da se Rusija zasedenim ozemljem ne bo nikoli odrekla, kar vedo vsi.

V soboto so ruske oborožene sile po skoraj letu dni dosegle prvo večjo zmago na vzhodni fronti. Ukrajinske sile so se zaradi ruske premoči in strahu pred obkolitvijo umaknile iz mesta Avdijivka, v spopadih naj bi padlo okoli 50.000 ruskih vojakov. Umik ukrajinskih sil iz Avdijivke potrjuje neutrudne prošnje Zelenskega, naj predvsem Washington izpolni obljubo in dostavi nujno potrebno orožje.

Brezpogojna pomoč Ukrajini postaja podrejena notranjepolitičnim ciljem in predvolilni ameriški predsedniški kampanji. Zelenski je na münchenski varnostni konferenci na obisk na fronto povabil predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Ta ima namreč velik vpliv na republikanske senatorje in kongresnike, ki so glasovali proti dodatni ameriški pomoči Ukrajini.

V petek, dan pred obletnico začetka ruskega napada, bosta Washington in Evropska unija proti Rusiji uvedla nov sveženj sankcij. Tokratne sankcije sprejemata v solidarnosti z ruskimi borci za človekove pravice, Unija jih je poimenovala po umrlem opozicijskem voditelju Alekseju Navalnem. 11 svežnjev zahodnih sankcij do zdaj ruskega avtoritarnega predsednika ni prizadelo, zdi se, da so ga kvečjemu okrepile.

Kakšno je vojno razpoloženje v Ukrajini in Rusiji? Je vojna med Ukrajino in Rusijo že presegla meje in postala vojna globalnih razsežnosti? Je mir sploh mogoč? Več v oddaji Globus.