Marko Radmilovič Foto: MMC RTV SLO

Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Te dni tako spremljamo debato o pokrajinah, ki se pojavi v letih, ko ni gob; ali pa pobuda za zastonjski mestni promet, ki je na sporedu vsako prestopno leto, in podobno. Skratka teme, ki so podobno nerealne, kot da bi se na veliko pogovarjali o državnem protokolu v primeru pristanka Marsovcev.

A ker je pobuda o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka prišla od člana legitimne politične stranke in je naslovljena na legitimen državni organ, kot je vlada, smo jo kot legitimen medij primorani komentirati. Poslanec Jani Ivanuša se je v pojasnilu pobude večkrat ponosno skliceval na svoje ormoško poreklo ter kako razumejo in vidijo in urejajo stvari v Ormožu. Zato, da bomo vedeli, katera izmed obveznoslužnih pobud je Janijeva, jo imenujmo »šiponova pobuda«!

V obrambo poslancu; od zadnje pobude za ponovno vpeljavo obveznega služenja vojaškega roka se je toliko spremenilo, da je pobudo v ormoškem kontekstu mogoče vsaj razumeti, če je že ni mogoče razložiti.

Pobuda je strukturirana na več ravneh in govori o težavah z moštvom v Slovenski vojski, o težavah z begunci na naših mejah in o težavah s pomehkuženostjo današnjih generacij. Ob tem pa predlaga, da bi bilo enoletno služenje obvezno za oba spola.

Torej lepo po vrsti, kot so vojaki v Trsti.

Logika, da če vojakov primanjkuje, pač uzakoniš vpoklic, je železna in ima svojo zgodovinsko brado. Države segajo po njej že vso zgodovino, z izjemo veselih desetletij 16. in 17. stoletja, ko se je dalo vojake za zmerno ceno najeti.

A elite so kmalu ugotovile, da je ceneje, če državljanstvo predvideva tudi zastonjsko službovanje v vojski. Ko je nato partner obveznega služenja postalo domoljubje, so države vzpostavile izjemno gladko delujočo navezo, ki je vsaj v dvajsetem stoletju učinkovito masakrirala – še najraje populacijo v Evropi.

Kakšna kolosalna neumnost je logika, po kateri uzakoniš obvezno služenje, če ti primanjkuje vojakov, pokaže analogija; naj uvedemo suženjstvo, ker nam v nekaterih panogah zmanjkuje delavcev? Recimo, da ob nočeh po madžarskem podeželju lovimo ljudi, nato pa jih prisilimo, da zastonj delajo kot kuharji in natakarji. Treba je preveriti, ali so v Ormožu že tako daleč.

Naslednji del pobude, naj močne nacionalne vojske na kakršen koli način razrešujejo ali begunsko krizo ali zaostrene varnostne razmere v Evropi, najodločneje zavračamo in je ni spodobno niti komentirati.

Tretja alineja pobude poslanca Janija Ivanuše pa je novost in zato se ji še posebej posvetimo. Kot pravi, »so ženske vedno bolj zgrožene nad dejstvom, da so moški vedno bolj mehkužni, neiznajdljivi, občutljivi in niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta«.

Obvezni vojaški rok bi vse to popravil v enem letu.

Torej se za kratek čas z livad spodnjega Podravja, kjer moški še vedno skačejo z dreves na spodaj pasočo se divjad, preselimo v pomehkuženost urbane Slovenije.

Kar je hotel poslanec povedati, je sicer razumljivo; da pa izvemo, kaj je resnično rekel, je treba spremeniti spol …

Torej: »Medtem ko so ženske zgrožene, so moški vedno bolj navdušeni, da so drugi moški vedno bolj mehkužni, neiznajdljivi, občutljivi in niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta.«

Hočemo povedati, da slabo prikrita homofobija v tej pobudi temelji na urbani legendi o iztekanju testosterona iz bogve katere luknje na moškem telesu … Ob tem pa govori tudi o tem, da ženske ljubijo rahlo smrdeča, odločna, dlakava bitja, ki delajo čudeže z žago in kladivom, ob tem pa niti ne pisnejo, če stopijo na žebelj.

A ta košara svete preproščine nosi tudi kal logične zablode. Namreč: poslanec predlaga obvezno služenje za oba spola. Se pravi, da bodo ženske na služenju vojaškega roka dobile isto porcijo nemehkužnosti, neobčutljivosti in iznajdljivosti kot moški. Kar pomeni, da bodo iste ženske, ki se jim moška pomehkuženost gabi že zdaj, po spremembi v superwoman spet korak pred moško pomehkuženostjo. Ta bo sicer manjša, kot bi bila brez služenja, a še vedno dovolj velika, da bo šla ženskam na jetra. Hočemo povedati, da se Predinova Lidija danes nad odprtim paketom v Kikindi krohota.

Najbolj naivna pa je poslančeva predpostavka, da je vojaški rok dober za discipliniranje, razmehkuženost, organiziranost in podobne rokodelske veščine. Se pravi, da bi jo morali predpisati mladim generacijam kot »šolo za življenje«! Poslanec dobesedno omenja boljšo pripravljenost na zahtevne razmere na trgu dela, ki si jo bo soldat pridobil s čiščenjem puške in plazenjem po zemlji. Za te stvari so taborniki, če že koga veseli naslavljanje z murenčki in medvedki. Končni cilj vojske pa je, da mladega človeka izuri v najrazličnejših načinih, kako ubiti drugega človeka, in ga posledično prepriča, da je častno, če bo sam ubit. Najverjetneje resnično nisi več mehkužec, če pobiješ goro namišljenih sovražnikov. Sploh pa nisi mehkužec, če te prinesejo domov na ščitu. Kako pa so ženske posledično s tem bolj zadovoljne, pa za vse nas, razen za Janija iz Ormoža, ostaja uganka.

P. S.
Poslanec Jani Ivanuša ima noro srečo, da njegova ime in priimek z nekaj domišljije dajeta zanimiv anagram.

Drage naše lidije