Palestinski predsednik Mahmud Abas je pred dvema tednoma odločno napovedal, da bodo Palestinci 29. novembra v Združene narode vložili prošnjo za spremembo statusa.
Želijo namreč postati država opazovalka, podobno, kot je to Vatikan. Datum vložitve prošnje ni bil izbran naključno. Na predlog Združenih narodov je bil namreč 29. november pred dobrimi tremi desetle

Palestina je v teh dneh ponovno pod drobnogledom javnosti. Foto: EPA
Palestina je v teh dneh ponovno pod drobnogledom javnosti. Foto: EPA

tji razglašen za dan solidarnosti s palestinskim narodom. Tega dne leta 1947 so se Združeni narodi odločili, da bodo takratno britansko mandatno območje Palestino razdelili na judovsko in arabsko državo.

Nadaljnji potek dogodkov nam je dobro znan! Judje so takoj zgrabili priložnost in 14. maja 1948 razglasili samostojno državo. Sledila je cela vrsta izraelsko-arabskih vojn in posledica vojne iz leta 1967 je tudi obsežno območje, ki bi moralo pripadati palestinski državi, a je še vedno pod izraelsko okupacijo. Čeprav vsi akterji bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov poudarjajo, da je edina prava rešitev enega največjih mednarodnih sporov, obstoj dveh neodvisnih držav Izraela in Palestine, pa Palestinci vse do danes o neodvisni in samostojni državi lahko le sanjajo. Ker se mirovni proces zadnja leta nikakor ne premakne z mrtve točke, so P

Palestinske stiske. Foto: EPA
Palestinske stiske. Foto: EPA

alestinske oblasti lani skušale doseči priznanje svoje države v Varnostnem svetu Združenih narodov. Poskus je zaradi nasprotovanja ZDA, ki je glavna zaveznica Izraela, spodletel.

Možnosti, da Palestincem v četrtek uspe s prošnjo v Generalni skupščini Združenih narodov, so precej večje. Nobena od držav, ki imajo pravico veta, tudi ZDA, v Varnostnem svetu namreč te pravice nima. Za dvig statusa palestinske delegacije v status države nečlanice opazovalke tako zadostuje že večinska podpora držav članic OZN-a. Kakšen bo izid glasovanja in ali bo do njega sploh prišlo, saj palestinski predsednik Abas lahko prošnjo v zadnjem trenutku tudi umakne, je po besedah našega newyorškega dopisnika Edvarda Žitnika težko napovedati.

Oddaja Globus prinaša svet v vaš dom. Izbrane dogodke in pojave voditelja Polona Fijavž in Igor Jurič s pomočjo dopisnikov in sogovornikov analizirata vsak torek ob 23. uri na "prvem". Ogledate si jih lahko v živo ali pa v našem arhivu. Vljudno vabljeni.

Palestince bodo po vsej verjetnosti od velikih držav podprle Kitajska, verjetno Francija in morda celo Velika Britanija. Podporo lahko pričakujejo tudi od številnih drugih članic Evropske unije, ki je tudi tokrat na zunanjepolitičnem parketu zelo neenotna, arabskih držav in velikega števila neuvrščenih držav.

Proti pomembnemu

Eden od številnih protestov v podporo Palestini. Foto: EPA
Eden od številnih protestov v podporo Palestini. Foto: EPA

koraku Palestincev na poti do samostojne države pa bodo nedvomno Izrael, ZDA in številne njene najtesnejše zaveznice. Ali mednje spada tudi Slovenija, bomo šele videli. Glede na našo zgodovino in ravnanje v primeru priznanja neodvisnega Kosova pa verjetno odločitev ne bi smela biti vprašljiva, ne glede na to, da imamo zelo dobre odnose z Izraelom. Med svojim obiskom v Sloveniji je pričakovanje, da bo naša država podprla njihovo prošnjo, izrazil tudi posebni odposlanec palestinskega predsednika Abasa Nimer Hamad, ki je o palestinsko-izraelskih odnosih spregovoril tudi za Globus.

Na trditev, da bo morebiten uspeh Palestincev v Generalni skupščini škodoval mirovnemu procesu, pa ugledni finski mednarodnopravni strokovnjak, ki ga gostimo v Globusu, dr. Martti Koskenniemi odgovarja, da je mirovni proces tako ali tako trenutno mrtev. Po njegovem mnenju bi lahko morda dosegli kompromisno rešitev, tako da bi status Palestincev dvignili v tistih agencijah Združenih narodov, ki se ukvarjajo s "tehničnimi", bolj vsakdanjimi vprašanji, v telesih Združenih narodov, ki se ukvarjajo s političnimi vprašanji, pa bi skušali doseči poseben dogovor.

V tokratnem Globusu o palestinsko-izraelskih odnosih govori tudi izraelski veleposlanik za Slovenijo Šmuel Mejrom, dogajanje po sklenitvi premirja, ki so ga Izraelci in Palestinci sklenili po osemdnevnih spopadih v Gazi in raketiranju Izraela, pa komentirata tudi odličen poznavalec bližnjevzhodnega dogajanja dr. Primož Štrbenc in bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija Karmen W. Švegl.