"Evropska unija Palestincem pošilja zelo pomembno sporočilo, da nismo sami, da EU podpira dve državi, da ne smemo obupati. Podporniki dveh držav v Evropi delajo, kar je prav," je v pogovoru za Globus o palestinski državnosti dejal glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat.
"Tisti, ki se skrivajo in nočejo priznati Palestine, ne pomagajo mirovnemu taboru ne v Palestini in ne v Izraelu. Kdor noče priznati Palestine, namerno ali nenamerno, pomaga nasprotnikom dveh držav, nasprotnikom miru."

Palestino je danes simbolno priznala še Francija. Foto: EPA
Palestino je danes simbolno priznala še Francija. Foto: EPA

Na kateri strani torej je Slovenija? Razprava o priznanju palestinske državnosti na odboru za zunanjo politiko prejšnji teden je znova potrdila, da slovenska zunanja politika ni ne samostojna ne konsistentna. Slovenija bo zdaj čakala s priznanjem, dokler tega ne bo opravila večina članic EU-ja. Med 135 državami je Palestino priznalo devet članic EU-ja, danes se je za priznanje Palestine simbolno izrekel francoski parlament, prihodnji teden bodo to storili še na Danskem. Velika podpora Palestincem in palestinski državnosti pa vlada v slovenski javnosti.

Da samo priznanje ne bo spremenilo življenja na okupiranih palestinskih območjih, je jasno med drugim 19 evropskim državam. Te so svoje državljane in podjetja pozvale k bojkotu, umiku investicij in izraelskih pridelkov z okupiranih območij na Zahodnem bregu ter sankcijam podjetij – te akcije so znane pod kratico BDS. K bojkotu Izraela je zaradi apartheidske politike pozval tudi Nobelov nagrajenec in borec proti apartheidu v Južni Afriki, nadškof Desmond Tutu.

Manipulacije okupacije
Zadnje tedne se razmere na okupiranem Zahodnem bregu, v Jeruzalemu in okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu močno zaostrujejo – najprej so izraelske sile napadle Palestince okoli mošeje Al Aksa, nato pa še napad dveh Palestincev na judovske vernike v sinagogi. Izraelska vlada je, kot pravi Erekat, z razglasitvijo judovske države še prilila ogenj na že tako napetem območju in skuša iz političnega vprašanja ustvariti versko.

Erekat na vprašanje, ali pod površjem že tli nova intifada – palestinska vstaja –, odgovarja: "Ne potrebujemo novih sporov, potrebujemo mir, demokracijo in spravo. Na eni strani je Abu Bakr Al Bagdadi in se razglaša za vodjo islamske države, na drugi pa Benjamin Netanjahu, vodja judovske države. Nič od tega ni prav!"

Gaza
"Kakšno uničenje! Star sem 32 let, od otroštva nisem v Gazi videl nič dobrega," je na ruševinah v Gazi kolegu Eriku Valenčiču po najhujši izraelski ofenzivi dejal obupan Palestinec. Gaza je bila v šestih letih trikrat tarča neusmiljenih raketiranj in bombardiranj izraelske vojske, že osem let je pod popolno zaporo – z izraelske in egiptovske strani. Primanjkuje vsega, zdaj pa so to nesrečno območje prizadele še hude po

Novinarka RTV Slovenija Helena Milinković. Foto: MMC RTV SLO
Novinarka RTV Slovenija Helena Milinković. Foto: MMC RTV SLO

plave.

Številni mednarodni pravniki, borci za človekove pravice in aktivisti so v javnem pismu Izrael obtožili vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti ter pozvali Mednarodno kazensko sodišče k preiskavi. Preiskava zločinov je za zdaj ustavljena, nam je pa Erekat zagotovil, da palestinske oblasti izvajajo vse formalne postopke, da bi zločine obravnavalo Mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Ne smemo pozabiti, da je veliko takih glasov in obsodb vlade Benjamina Netanjahuja slišati tudi med izraelskimi intelektualci in člani izraelske vlade.

Kako naprej?
Konec preteklega tedna je palestinski predsednik Mahmud Abas zunanjim ministrom Arabske lige predstavil resolucijo Varnostnega sveta, s katero bi se izraelska okupacija končala do novembra 2016. Resolucijo palestinske oblasti pripravljajo s podporo Francije in za njeno uveljavitev lobirajo v mednarodni skupnosti. Pri tem, kakor že desetletja, bo ključna odločitev Združenih držav Amerike in to, ali bodo odstopile od veta. "Poiskati moramo skupne točke z mirnimi pogajanji in izogibanjem nasilju. Prava rešitev sta dve državi. Država Izrael, ki bo mirno in varno sobivala s Palestino v mejah iz leta 1967," še dodaja Erekat.

Zgodovinske Palestine že dolgo ni več. Nova država lahko obstaja le na ozemlju, ki predstavlja 22 odstotkov zgodovinske Palestine, če upoštevamo izraelske naselbine in vojaški nadzor, pa komaj dobro desetino.

Vabljeni k ogledu oddaje Globus na 1. sporedu TVS ob 18.05 in 23.05. V tokratni oddaji med drugim objavljamo pretresljivo reportažo Erika Valenčiča iz uničene Gaze in daljši intervju s Saebom Erekatom, najbolj znanim palestinskim pogajalcem in borcem za narodnostno identiteto in državo Palestincev.