Predsedniki in predsednica koalicijskih strank. Foto: BoBo

Glede na ogromna pričakovanja dokončna uskladitev ne bo preprosta, saj je vedno tako, ko trčijo skupaj omejitve javnih financ in interesi političnih strank.

Ko je vlada sprejela dogovor s sindikati, zvišala socialno pomoč ter sprostila druge socialne in družinske prejemke, je tako rekoč za nekaj let vnaprej določila tudi porabo javnega denarja. Z nekaj začetnimi ukrepi je bolj ali manj zaprla prihodnje proračune. To je dejstvo, zato je naloga finančnega ministra predvsem zagotoviti dovolj denarja za plače in socialo, kar ostane, gre za naložbe.

Bertoncelj: "Nihče ni v celoti zadovoljen, nihče pa ne bi smel biti nezadovoljen"

Minister ima zaveznika: ugodne gospodarske razmere. Z višjimi prejemki in davčnimi odpustki pospešuje domačo porabo in dobro polnjenje vseh javnih blagajn. Edina omejitev na poti čezmernega povečevanja izdatkov je fiskalno pravilo. Vlada se ga namerava držati, tako sporoča. Načrtuje 400 milijonov presežka. Toda, ali bo na koncu dejansko tolikšen?

Vladne stranke s prstom že kažejo na prenizke naložbe. Čeprav je v ozadju predvsem skrb za to, da v proračunu zagotovijo dovolj dodatnega denarja za projekte iz koalicijske pogodbe, s katerimi se bodo lahko pohvalile pred volivci. To bo osrednja ost jesenskih proračunskih razprav.

Bo glede na obljube dovolj za kulturo, znanost, razvojne projekte? Napotek, naj ministri v svojih finančnih načrtih sami poiščejo prostor za takšne projekte v okviru dodeljenih limitov, lahko naleti na politične napetosti med vladnimi strankami, češ zakaj se nekaterim lahko ugodi, drugi pa so zapostavljeni. Za zdaj je vlada pokazala trdno voljo, da si vsaj čezmerne porabe ne bo dovolila.

Jeseni, ko bo treba proračunske dokumente dokončno sprejeti, pa lahko omenjena volja popusti tudi pod pritiski posameznih nezadovoljnih strank vladnega peterčka.