Tajska se v zadnjem času spopada z obsežnimi protivladnimi protesti. Foto: Reuters
Tajska se v zadnjem času spopada z obsežnimi protivladnimi protesti. Foto: Reuters

Tajska v zadnjih treh mesecih preživlja eno težjih obdobij v svoji zgodovini. Država, ki s svojimi čudovitimi plažami velja za pravi turistični raj in ki ni nikoli okusila jarma kolonializma, kralj pa je tam še vedno skoraj polbog, se sooča s hudimi protesti opozicije. Občasni izbruhi nasilja so od novembra terjali devet smrtnih žrtev.

Globoka razklanost tajske družbe se kaže že več kot dobro desetletje. Parlamentarne volitve leta 2001 je namreč dobil tajkunski bogataš Taksin Šinavatra, in sicer s svojo populistično obarvano politiko. Na svojo stran je znal pritegniti množice iz revnejših, predvsem severnih in osrednjih delov države. Z vladnimi ukrepi je namreč dvignil njihovo življenjsko raven. To pa nikakor ni ustrezalo pripadnikom stare elite, ki že vsa desetletja upravlja državo. Taksinovo vodenje države se je zato končalo po petih letih, saj je vojska izvedla že svoj 18. vojaški udar po koncu absolutistične monarhije leta 1932. Šinavatra je pobegnil v tujino in se tako izogiba sodnemu procesu. Posredno pa še naprej obvladuje Tajsko, in sicer s pomočjo najmlajše sestre Jingluck, ki je na čelu njegove stranke zmagala na parlamentarnih volitvah 2011 in tako postala prva ženska na čelu tajske vlade.

Oddaja Globus prinaša svet v vaš dom. Izbrane dogodke in pojave voditelja Helena Milinkovič in Igor Jurič s pomočjo dopisnikov in sogovornikov analizirata vsak torek ob 23. uri na 1. programu TV Slovenija. Ogledate si jih lahko v živo ali pa v našem arhivu. Vljudno vabljeni.
Tokratni Globus z voditeljem Igorjem Juričem bo osvetlil razmere na Tajskem. Foto: MMC RTV SLO
Tokratni Globus z voditeljem Igorjem Juričem bo osvetlil razmere na Tajskem. Foto: MMC RTV SLO

Ker se opozicija, ki ima podpornike predvsem v urbanih središčih, in to med srednjim in višjim slojem, nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da že 20 let ni zmagala na volitvah, zahteva odstop vlade in uvedbo t. i. ljudskih svetov, ki bi pripravili reformo političnega sistema. Zamenjava vlade na tak način, brez izvedbe volitev, pa je vse prej kot demokratična. A to opozicije, ki jo vodi stari politični lisjak Sutep Taugsuban, pretirano ne moti. Zavedajo se namreč, da na morebitnih volitvah nimajo možnosti za zmago. Sutep, ki ga policija med drugim išče, ker naj bi kot podpredsednik vlade leta 2010 izdal ukaz za streljanje na demonstrante (ubitih je bilo več kot 90 ljudi), med tokratnimi demonstracijami izkorišča predvsem nezadovoljstvo srednjega in višjega sloja z razmerami v državi. Poleg zelo razširjene korupcije (Tajska je na lestvici Transparency International med 176 državami na 88. mestu) namreč državo pestita tudi usihanje gospodarske rasti in vedno večja zadolženost. Demonstracije so bile do zdaj bolj ali manj omejene le na Bangkok, in predvsem zaradi zadržanosti vladne strani, t. i. rdečesrajčnikov, še ni prišlo do hujšega nasilja. Od začetka novega vala protestov v novembru je bilo sicer ubitih 9 ljudi, a policija in vojska za zdaj ravnata precej zadržano. Nekateri analitiki celo menijo, da bi si Sutep in njegovi rumenosrajčniki želeli hujšega nasilja, ker bi potem verjetno posredovala vojska in odstavila sedanjo vlado. Sutep, ki je s svojimi privrženci precej blizu kraljevemu dvoru in tudi vojski, v morebitnem posredovanju vidi priložnost za prevzem oblasti. Toda generali vsaj za zdaj ne kažejo namere, da bi izvedli še en državni udar. Pretekle izkušnje jim namreč kažejo, da je prevzeti oblast lahko, vladati pa veliko težje.

K mirnemu razreševanju napetosti pa je decembra, ob svojem rojstnem dnevu, pozval tudi 86-letni kralj Bhumipol Aduljadej. Kralj pa na Tajskem ni kdor koli, ampak uživa veliko spoštovanje državljanov in ima celo polbožanski status, tako da je žaljenje kralja hudo kaznivo dejanje.

Kaj pomeni danes razglašena uvedba 60-dnevnega izrednega stanja v Bangkoku in okoliških provincah, pa je za zdaj težko napovedati.