Čeprav marsikdo od pravljic pričakuje predvsem to, da bo v njih dobro premagalo zlo (kar v resničnem svetu seveda zelo pogosto ne drži), lahko iz na videz preprostih zgodbic potegnemo mnogo več. Niso le napete, zabavne in poučne, temveč znajo nagovarjati svojo publiko na najrazličnejših ravneh.

Vzemimo za primer Žabjega kralja.

Zelo kratka obnova

Princesa izgubi dragoceno igračo. Žabec ji jo poišče, a mu mora v zameno obljubiti, da se bosta družila. Princesa ne namerava držati besede, vendar jo v to prisili njen oče. Ker pa je žabec vse bolj vsiljiv, ga na koncu trešči ob steno in prej neprivlačna dvoživka se spremeni v princa. Sledi poroka.

Sporočilo številka ena

Držati moraš besedo. Če otrok iz te pravljice odnese en sam nauk, je to moč dane besede. Žabec je svojo držal, princesa pa ne. Ker se je žabec po pravico zatekel k višji avtoriteti, torej h kralju, je dosegel svoje. A pred tem je moral še na dolgo pot, ki se je za tako majhno žival zdela predolga in prenevarna.

Arthur Rackham: Žabji kralj
Arthur Rackham: Žabji kralj

Sporočilo kar nekako spominja na pravni postopek. Ena stranka se drži dogovora, druga ne, zato mora prva vložiti še precej dodatnega truda, da dobi tisto, kar bi morala dobiti tudi brez tega truda (v konkretnem primeru dolge poti in izpostavljanja nepredvidljivemu kralju, ki bi se konec koncev lahko postavil na hčerino stran).

To pravzaprav ne čudi, saj sta bila brata Grimm (Žabji kralj ima v njuni slavni zbirki številko ena) rojena očetu pravniku in tudi sama deležna tovrstne izobrazbe. Prav tako sta bila kot dolgoletna državna uslužbenca dobro podkovana v različnih uradnih postopkih.

Sporočilo številka dve

Če ti nekdo sprva ni všeč, to še ne pomeni, da ti ne bo nikoli. Žabec princesi seveda ni všeč. Celo gabi se ji. Vendar si dogajanja sledijo tako, da se njun odnos ves čas razvija. Najprej ona potrebuje njega, nato on njo, nato on svojo novo pridobljeno moč začne zlorabljati, dokler ga ona ne trešči ob steno (obstajajo tudi različice, v katerih mu odreže glavo) in s tem potegne črto v njunem odnosu. Od tu naprej lahko začneta drug drugega obravnavati kot odrasla človeka.

Wanda Gag: Žabji kralj
Wanda Gag: Žabji kralj

In odrasli ljudje se seveda lahko poročijo, kar je cilj številnih pravljic, med katere spada cela družina pravljic s tako imenovanim živalskim ženinom. Namesto žabca dekle lahko spozna medveda, ježa ali celo Zver.

Nekaj manj je obratnih situacij, torej takšnih, v katerih fant spozna svojo bodočo ženo v živalski podobi in se ta pozneje spremeni v princeso ali vsaj lepotico (tu, prosim, ne iščite stereotipov, ker gre predvsem za to, da fantu dekle sprva ni bilo všeč, nato pa se je to spremenilo in je postalo vsaj simbolna kraljica njegovega srca).

Sporočilo številka tri

Je čas za igro in je čas za odgovornost. Princesa v Žabjem kralju je klasičen pravljični lik, prek katerega spoznamo proces odraščanja.

Sprva ji življenje mineva v brezskrbni igri, a v nekem trenutku izgubi zlato žogo (kot simbol popolnosti), kar na primer Bruno Bettelheim razlaga kot izgubo nedolžnosti.

Koloman Moser: Žabji kralj
Koloman Moser: Žabji kralj

Ko princesa ostane brez žoge, je seveda nezadovoljna. Edini, ki ji lahko pomaga nazaj k občutku popolnosti, je žabec. Da je žoga padla v vodo (element ženstvenosti) in da žabe tradicionalnio simbolizirajo plodnost, seveda ni naključje.

Princesa dobi nazaj žogo in za trenutek se zdi, da bo vse tako kot prej. Lahko se vrne k brezskrbni igri. Toda žabec ji tega ne pusti, in ko ga hoče pustiti pred vrati, ji tega ne pusti niti oče. Popolnosti z žogo po izgubi nedolžnosti ne more več doseči. Lahko pa jo z žabcem, ki se izkaže za njenega ženina.

Žabji kralj je tako še ena z ne tako prikrito erotiko nabita pravljica o odraščanju, v kateri morata skozi transformacijo tako bodoči ženin kot bodoča nevesta. Pri tem morata kljub neidelanim razmeram pomagati drug drugemu, kralj, ki lahko simbolizira tudi pravni okvir znotraj obstoječe družbene ureditve, pa pri tem skrbi, da igrata vsaj približno po pravilih.

Sporočilo številka štiri

Materialne dobrine niso vedno dovolj. Princesa ima zlato žogo in sprva je to dovolj. Ko žoga pade v vodo, je jasno, da to ni res. Vendar se tega ne zaveda niti po tem, ko ji žabec že ponudi pomoč. Zanjo se mu hoče oddolžiti z različnimi dragocenostmi, a žabec stremi k nematerialnim dobrinam – konkretno k princesini družbi.

Princesa mu obljubi, da bo z njim jedla in se igrala, a tega ne misli resno. Stvarnost, ki jo vidi sama, ne daje pravih možnosti za druženje žabca in princese. Celo takrat, ko jo žabec obišče na domu in spomni na dano besedo, ga ne jemlje resno. Če bi bilo po njenem, bi mu pač zaloputnila vrata.

Toda kralj jo opozori, da je obljuba pomembnejša od surove fizike. Kak drug oče bi morda neprijetnemu obiskovalcu še sam ponudil kaj materialnega, na primer skrinjo zlata, toda kralj vztraja, da mora princesa jesti z žabcem in se z njim igrati. Ko ga mora še odpeljati v svojo spalnico, že vse skupaj spominja na dogovorjene poroke, s katerimi je toliko kraljevskih družin sklepalo zavezništva.

Končno odnos princese in žabca pride do prelomne točke. Čeprav sodobni otroci najpogosteje poznajo različico s poljubom, je ta ena mlajših in posebej priljubljena na ameriškem trgu. Med starejšimi evropskimi verzijami so odločilni trenutki bistveno manj romantični in bistveno bolj dramatični.

Pri bratih Grimm žabca trešči ob steno, na Škotskem mu odreže glavo, v Litvi žabjo kožo sežge (kar seveda zelo spominja na mit o Kupidu in Psihe) in tako naprej. Ali kot bi razložil Bettelheim: "Preden ona lahko do njega začuti ljubezen, mora sploh kaj začutiti. Pa čeprav jezo."

Walter Crane: Žabji kralj
Walter Crane: Žabji kralj

Tudi konec se ujema s sporočilom o moči nematerialnega pred materialnim, saj na koncu oba zapustita varno zavetje princesinega gradu in se odpravita v novo, skupno življenje. Seveda v kočiji, ki simbolizira ponovno rojstvo.

To je le nekaj sporočil, ki jih lahko odnesemo iz slavne pravljice o Žabjem kralju, ki je še ena v nizu tistih, ki jih ne moremo odpraviti s "samo pravljica". Kaj pa v Žabjem kralju odkrijete vi?

Vse uporabljene slike so v javni lasti:

https://pravljice.wordpress.com/2021/05/31/pravljice-z-motivom-zivalskega-zenina/

https://childrensandhouseholdtales.wordpress.com/2021/05/31/tales-from-grimm-by-wanda-gag/

https://topillustrations.wordpress.com/2018/11/21/frog-king-in-pictures-illustrations-and-drawings/

https://vintageillustrators.weebly.com/frog-prince.html

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.