Na 42. Maratonu treh src sta tekla založnik in publicist Samo Rugelj (že vrsto let maratonec in tudi ultramaratonec) in njegov sin Jan Rugelj. Foto: Renate Rugelj.
Na 42. Maratonu treh src sta tekla založnik in publicist Samo Rugelj (že vrsto let maratonec in tudi ultramaratonec) in njegov sin Jan Rugelj. Foto: Renate Rugelj.

Dr. Janez Rugelj je bil začetnik naprednega zdravljenja alkoholikov. Njegov celostni pristop, ki ga je postavil že v sedemdesetih in nadgrajeval v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je bil za tisti čas tako zelo napreden, da ga mnogi strokovnjaki s tega področja niso želeli sprejeti in so ga pri delu celo ovirali. Med drugim je poleg branja knjig, pisanja dnevnikov, hribolazenja vseboval tudi tek.

Za nami je že 42. Maraton treh src v Radencih, na njem pa je tekel tudi Samo, sin dr. Janeza Ruglja. Tekel ni sam, ampak s svojim starejšim sinom Janom, tako kot je pred točno 40 leti, takrat komaj 18-leten, tudi on s svojim očetom prvič tekel na maratonski razdalji. V družini Rugelj so torej zdaj že tri generacije velikih maratoncev.

Kakšen vpliv je imel Janez Rugelj na maratonski tek ne le znotraj družine, ampak veliko širše, pričajo številke. Prijatelj, ki je tudi sodeloval v Rugljevem programu, je izbrskal rezultate Maratona treh src iz leta 1990. Takrat je na 42 km razdalji teklo vsega skupaj 107 moških. Od tega jih je bilo kar 39 vključenih neposredno v Rugljev program oziroma skupine, ki so po njegovem načrtu delovale po vsej Sloveniji, kar znese več kot tretjino vseh maratoncev.

Tistega leta je v Radencih cel maraton preteklo tudi 34 žensk. Ne boste verjeli, ampak Rugelj jih je na ta maraton pripeljal kar 33!

Številni se sprašujejo, kje najdemo maratonci smisel, da se trudimo teči tako daleč. Iz kilometra v kilometer naše telo zaradi utrujenosti postaja seveda vse šibkejše. A zanimivo, ravno to nas notranje, osebnostno krepi. Kako? Prav za vsak korak, ki ga naredimo naprej, ko smo utrujeni, potrebujemo pozitivno razmišljanje, da zbiramo moč za nadaljevanje in da napredujemo. Pozitivna miselnost pa je ključna, da se lotimo nečesa, kar ni lahko, saj le na takšen način težke stvari postanejo lažje. Tako vztrajno korak za korakom nadaljujemo in se razvijamo.

Verjetno je tudi dr. Janez Rugelj po ne vem katerem naključju spoznal to negovalno, krepilno moč teka in jo je začel uporabljati tudi pri zdravljenju zasvojenosti. To krepitev notranje moči pa seveda ne potrebujejo le zasvojenci, ampak vsi, vsi smo krvavi pod kožo.