Matematika hujšanja je enostavna – manj jej in se več gibaj. A v resnici je to veliko bolj zapleteno ... Foto: Urban Praprotnik
Matematika hujšanja je enostavna – manj jej in se več gibaj. A v resnici je to veliko bolj zapleteno ... Foto: Urban Praprotnik

Prišel sem na poletno zabavo. Prijatelj me je zaskrbljeno pogledal in rekel: “Urban, je kaj narobe s tabo, da si tako suh?” Pri tem se je pobožal po pridobljenem trebuščku, ki zdaj tehta kakšnih 20 kilogramov več. Rekel bi, da je dve leti nazaj imel vsaj za tri četrtine manjšega. Pohecal se je, da veliko lažje nosi trebuh, ko je videl, da sta druga dva prijatelja, ki sta prej negovala izklesani telesi, prav tako dobila nekaj oblin.

Med 80 in 90 odstotkov ljudi, ki se loti hujšanja, pri tem ni uspešnih.

Urban Praprotnik

Ko odvečna telesna teža postaja družbeno vse bolj sprejeta, je vsaj na videz manj problematična. A je ravno to, da ne vidimo problema, ko problem je in se celo povečuje, toliko bolj problematično. To še zlasti velja pri odvečni telesni teži. Izgubiti jo je veliko težje, kot se nam morda zdi na prvi pogled. Matematika hujšanja je res otročje lahka: “Manj jej in se več gibaj.” A reč je veliko bolj zapletena in do danes še ne do konca pojasnjena. Kaj povedo številke? Med 80 in 90 odstotkov ljudi, ki se loti hujšanja, pri tem ni uspešnih. Zato res ni dobro priti v položaj, ko imamo preveč, še slabše, veliko preveč kilogramov. Telo se hitro navadi na dodatno maščobno tkivo in ga noče izgubiti.

Kaj se zgodi, ko manj jemo in se več gibamo? Takrat zmanjšamo vnos energije, povečamo njeno porabo in tako zmanjšamo odvečne zaloge maščobe. To drži. A ko osem ljudi od desetih po nekaj mesecih neuspešno zaključi s hujšanjem, krivdo pripiše slabi samodisciplini. Pri hujšanju je rabimo res veliko. To pa zato, ker ko smo v energetskem primankljaju, naše telo ne stoji križem rok, narejeno je tako, da noče izgubljati sebe. Ljubosumno varuje tudi tisto, kar je sicer odvečno. Kako? Poveča občutenje lakote in zmanjša osnovno porabo energije v mirovanju. To doseže preko zapletenega uravnavanja delovanja živcev v predelu možganov, ki nosi ime hipotalamus, izločanja črevesnih hormonov, metabolitov mikrobiote v črevesju in izločanja hormonov iz maščobnih celic.

Debelost sploh ni problem lepote. Lepotna merila lahko preprosto prilagodimo. Ne moremo pa prilagoditi meril, kaj je zdravo in kaj ni.

Urban Praprotnik

Debelost poveča verjetnost, da zbolimo za sladkorno boleznijo tipa 2, boleznijo jeter, visokim krvnim tlakom, kroničnimi vnetji sklepov in še. Debelost sploh ni problem lepote. Lepotna merila lahko preprosto prilagodimo. Ne moremo pa prilagoditi meril, kaj je zdravo in kaj ni.

Ko se zredijo naši prijatelji, bomo imeli na nek način dovoljenje, da tudi mi popustimo in uživamo v prekomernem hranjenju. Skupaj smo namreč veliko lažje “močnejši”. A drži tudi, da smo skupaj lahko močnejši tudi v premagovanju izzivov, ki nam jih prinaša današnji način življenja. Povežimo se s prijatelji in skupaj utirajmo poti k bolj zdravemu življenjskemu slogu. V njem bomo s prijatelji uživali veliko bolj in tudi dlje.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.