Ustavno sodišče je ta teden s kar tremi odločitvami poseglo v vladne protikoronske ukrepe. Foto: BoBo
Ustavno sodišče je ta teden s kar tremi odločitvami poseglo v vladne protikoronske ukrepe. Foto: BoBo

Najprej je Ustavno sodišče razveljavilo določbo iz PKP 6 o avtomatičnem podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom. Potem je sporočilo, da bo za nazaj preverilo, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ustavno skladno. V četrtek pa je začasno vnovič odprlo državno mejo za odhod iz države. S temi odločitvami je vnovič sprožilo val kritik na račun svojega dela v času epidemije.

Ali ustavno sodišče s svojimi odločitvami res nagaja vladi, ki se trudi omejiti širjenje virusa in posledice tega v zdravstvu, gospodarstvu, družbi? Seveda ne. Najprej: ustavno sodišče si ne izbira samo zadev, o katerih bo odločalo. Če pritožnik izkaže pravni interes, sodniki o zadevi odločijo. Je pa tako, da mora vlada tudi v razmerah epidemije delovati v okviru ustavnega reda. Da morajo imeti njeni ukrepi pravno podlago. To pomeni, da morajo biti objavljeni v uradnem listu, usmerjeni v zamejevanje epidemije in sorazmerni. In še: čeprav na koncu vedno odloči politika, morajo njene odločitve, bolj ali manj, slediti priporočilom stroke.

Če pa se med ukrepi za zamejevanje epidemije najdejo: podaljšanje akreditacij visokošolskim zavodom ali pa prisilno upokojevanje in ustavno sodišče to razveljavi oziroma začasno zadrži, potem pač puščice ne smejo biti usmerjene proti ustavnim sodnikom. Zakonodajalec je tisti, ki bi moral takšne poskuse vlade preprečiti. A je pri nas parlament samo podaljšana roka vlade.

No, nekatere ukrepe vlada lahko sprejema sama – z odloki. In takšen je bil tudi začasna skoraj popolna prepoved izstopa iz države. Da gre za problematično odločitev, so opozarjali številni. Ustavno sodišče jo je začasno zadržalo. In se spet znašlo pod plazom kritik: češ, v državo so spustili še več nevarnih različic virusa, ki bodo povzročile še več smrti zaradi covida-19.

A edino, kar je mogoče očitati ustavnemu sodišču, je, da v teh razmerah ne odloča hitreje in v realnem času ne ponudi odgovorov glede ustavnosti ukrepov. Preveč je začasnih zadržanj in predolgo traja do dokončne odločitve. Odgovornost ustavnega sodišča je, da hitro pove, ali je izpodbijan ukrep v skladu z ustavo ali ne.

Tako pa je na primer za nazaj pritrdilo vladi, da je bila omejitev gibanja na občine sorazmeren ukrep. Za nazaj pa bomo dobili tudi odgovor na vprašanje, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol skladno z ustavo.