Slovenski paviljon na beneškem arhitekturnem bienalu bo zato pozornost usmeril prav na gradbišče, h gradbenim delavcem, njihovim mojstrskim znanjem, tehnikam in veščinam.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bo na 19. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah v slovenskem paviljonu predstavil projekt Mojstri gradijo kustosov Ane Kosi in Ognena Arsova. Ana Kosi iz arhitekturnega biroja KIP (Kosi in partnerji) je povedala, da tema letošnjega slovenskega paviljona izhaja iz njihove neposredne izkušnje in opažanj s terena. V projektu Mojstri gradijo so izpostavljena mojstrska znanja, tehnike in veščine kot integralen in nenadomestljiv del arhitekturne produkcije. S tem repozicionirajo razumevanje vloge gradbenih delavcev v procesu nastajanja arhitekture ter pozornost iz končnega arhitekturnega objekta preusmerjajo k idejam, procesu oziroma gradnji.

Kot je ob predstavitvi projekta dejala direktorica MAO-ja in komisarka slovenskega paviljona Maja Vardjan, je proces produkcije arhitekture kompleksen, arhitekturni diskurz pa večinoma izpostavlja le enega akterja tega procesa, in sicer arhitekta oz. projektanta.

Avtorji slovenskega paviljona se s projektom Mojstri gradijo po njenih besedah kritično lotevajo tovrstnega diskurza. V kontekstu beneškega bienala, ki z naslovom Integlliens. Naravno. Umetno. Kolektivno obravnava različne definicije in oblike inteligence ter poziva k njeni širši in bolj vključujoči opredelitvi, preusmerjajo fokus od ideje in učinka arhitekture na vmesno fazo procesa – na njeno materializacijo in delovno silo, ki jo dejansko omogoča.

Arhitektura se materializira na gradbiščih

Kot pravi Ana Kosi, se arhitektura materializira na gradbiščih, ki so surova, glasna in umazana, kar je v ostrem kontrastu z eterično avro, ki jo pripisujemo arhitekturnim objektom. Arhitekti se vedno bolj oddaljujejo od aktivnega spremljanja gradnje, kar je v navzkrižju s samim bistvom poklica.

Kot je še povedala, so izvedli analizo sodobnih slovenskih gradbišč, ki je pokazala, da je gradnja močno odvisna od človeške delovne sile in znanja ljudi, ki gradijo. Istočasno se gradbena industrija in posledično arhitektura srečujeta s pomanjkanjem mojstrov, ki so s svojimi veščinami bistveni za prevod načrta v kakovosten objekt oziroma arhitekturo.

Ključen je človeški dejavnik s svojo ustvarjalno sposobnostjo

Gradbeništvo želi po njenih besedah slediti trendom digitalizacije, robotizacije in mehanizacije ter težave z delavci rešiti z njihovo čim večjo eliminacijo iz procesa gradnje, vendar pa se na sodobnem gradbišču ravno človeški dejavnik s svojo ustvarjalno sposobnostjo kaže kot ključen.

Spomeniki mojstrstvu, ki presegajo posameznika

Projekt Mojstri gradijo sestavljajo trije enakovredni deli – prostorska instalacija v Arzenalu, katalog in medresorski simpozij, ki bo novembra v MAO-ju. Kot pravi Arsov, v slovenskem paviljonu v Arzenalu že stojijo štirje totemi, ki ponazarjajo družino mojstrov z gradbišča. Vsak totem izhaja iz značilnosti konkretnih mojstrov, vendar postavljeni v paviljon niso le reprezentacija določenih oseb, temveč so spomeniki mojstrstvu, ki presegajo posameznika ter so prepuščeni novim zgodbam, interpretacijam in asociacijam.

Projektiranje totemov je, kot nadaljuje, potekalo na izrazito arhitekturni način. Vsak ima svojo statično logiko, proporce, materialnost. Toteme so gradili dejanski mojstri na gradbišču, v paviljonu pa je tako poleg totemov predstavljen velikoformatni dokumentarni video o procesu njihove gradnje, ki ga je posnel Rok Kajzer Nagode.

Kot je na predstavitvi na ministrstvu za kulturo poudarila ministrica Asta Vrečko, je slovenski paviljon tesno povezan tako s temo bienala, kot tudi z aktualno problematiko na področju arhitekture in oblikovanja prostora.

Ob zaključku projekta oz. zaprtju arhitekturnega bienala (ta bo potekal od 10. maja do 23. novembra) bo novembra v MAO-ju potekal medresorski simpozij o arhitekturni produkciji v Sloveniji, tako skozi načrtovanje in gradnjo kot sam učinek arhitekture. Katalog Mojstri gradijo, ki sta ga uredila Ana Kosi in Arsov s sodelavci, je zasnovan kot besedilni in vizualni dokument procesa gradnje slovenskega paviljona ter pomeni njegovo vsebinsko poglobitev. Izšel bo v slovenskem in angleškem jeziku.