Tudi drugo javno naročilo za prenovo hotela Brdo ni obrodilo sadov. Kot je razvidno s portala javnih naročil, se ponudbe treh izvajalcev gibljejo med 31,6 in 35,1 milijona evrov. "Ker ponudbe presegajo naročnikova zagotovljena sredstva in so iz tega razloga nedopustne, je naročnik odločil, da se javno naročilo ne odda," so na generalnem sekretariatu vlade utemeljili svojo odločitev. Na videz gospodarna poteza pa zaradi dolgotrajnega in po mnenju stroke tudi nezakonitega procesa prenove hotela vzbuja pomisleke.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Projekt, pridobljen na javnem arhitekturnem natečaju, vrgli v koš
Generalni sekretariat vlade je leta 2017 skladno z zakonom o javnih naročilih za rekonstrukcijo hotela Brdo razpisal javni arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal projekt arhitekturnega biroja Krušec. Na podlagi podrobnih načrtov je vlada leta 2019 izdala javno naročilo za izvajalca gradbenih del in že takrat se je izkazalo, tako kot tudi tokrat, da so prispele ponudbe predrage glede na sredstva naročnika. Predvidena sredstva vlade so takrat znašala 23 milijonov evrov, a novi v. d. direktorja JGZ Brdo mag. Marjan Hribar je aprila letos naznanil, da opuščajo pripravljeni projekt, saj bodo zgradili hotel z vsemi potrebnimi kapacitetami za zgolj osem milijonov evrov.

Projekt izbran na prvem, arhitekturnem natečaju. Foto: arhiv Arhitektura Krušec d.o.o.
Projekt izbran na prvem, arhitekturnem natečaju. Foto: arhiv Arhitektura Krušec d.o.o.
Projekt izbran na prvem, arhitekturnem natečaju. Foto: arhiv Arhitektura Krušec d.o.o.
Projekt izbran na prvem, arhitekturnem natečaju. Foto: arhiv Arhitektura Krušec d.o.o.

Za potrebe slednjega je JGZ Brdo skupaj z vlado pripravil ponovni razpis, a tokrat ne v skladu z zakonom o javnih naročilih, ki za nove objekte v javni rabi nad 2,5 milijona evrov predvideva javni arhitekturni natečaj. Namesto tega so sami organizirali natečaj, na katerega so povabili tri arhitekturne biroje, in ga upravičili z argumentom, da bo po novem šlo za prenovo obstoječega objekta in ne novogradnjo, pri čemer arhitekturni natečaj ni pogoj.

Stroka je takrat to ostro obsodila, z zakonom določen arhitekturni natečaj naj bi bil pogoj za transparenten postopek, projekt, ki je bil na internem natečaju izbran, pa naj tudi ne bi ustrezal definiciji prenove. V skladu z ZJN-3 je namreč novogradnja gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava. Pri prizidavi pa gre za gradnjo, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri, kar je mogoče razbrati tudi iz novih načrtov za t.i. prenovo hotela.

Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona
Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona

Na naše poizvedovanje o aktualnih zapletih in zakonitostih samega postopka so nam na generalnem sekretariatu vlade pojasnili, "da so dosedanji postopki potekali v skladu z obstoječo zakonodajo, žal pa aktualna zakonodaja ne omogoča optimalnih postopkov, kar je ne nazadnje razvidno tudi pri razpisih nekaterih večjih projektov drugih organov, ki smo jim bili ali smo jim priča v zadnjih mesecih (npr. gradnja predora Karavanke, gradnja drugega tira idr.)".

Projekt izbran na drugem, vabljenem natečaju. Foto: arhiv Esplanada d.o.o.
Projekt izbran na drugem, vabljenem natečaju. Foto: arhiv Esplanada d.o.o.
Projekt izbran na drugem, vabljenem natečaju. Foto: arhiv Esplanada d.o.o.
Projekt izbran na drugem, vabljenem natečaju. Foto: arhiv Esplanada d.o.o.

Zbornica za arhitekturo in prostor, ki je pristojna za arhitekturne natečaje, je ob zavrnitvi prvotnega projekta že pred meseci zavzela stališče, da je zakonodaja na tem področju jasna in je torej javni arhitekturni natečaj pri projektu tolikšne vrednosti zakonsko določen. To bi veljalo tudi v primeru, če bi bila vrednost prenove zgolj osem milijonov evrov. Toda tudi omenjene poteze JGZ Brdo in generalnega sekretariata vlade niso prinesle želene pocenitve.

Nov projekt ni prinesel bistvene pocenitve, a je podaljšal čas izvedbe projekta
Čeprav so tako avtorji novega projekta (arhitekturni biro Esplanada) kot tudi v. d. direktorja JGZ Brdo mag. Marjan Hribar zagotavljali, da naj vrednost izvedbe novega projekta ne bi presegala osem milijonov evrov, je ponovno naročilo za izvedbo nedavno pokazalo, da ni tako.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

"31,6 milijona evrov je približno toliko, kot so znašale ponudbe za izvedbo po prvotno pripravljenih načrtih rešitve arhitekturne pisarne Arhitektura Krušec, d.o.o. Izkazalo se je, kar smo predvideli že ob novici o opustitvi izvedbe na natečaju izbrane rešitve, da natečajni postopki vodijo v racionalne rešitve in da iskanje bližnjic, ki ne sledijo niti zakonskim zahtevam, praviloma ne predstavlja pocenitve ter ne skrajšuje časa priprave investicije," poudarja Jernej Prijon, komisar za natečaje in javna naročila pri Zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS).

Stroka je ob prvem razpisu za izvedbo, pri kateri so ponudbe prvič presegale sredstva naročnika, opozarjala, da bi lahko le-ta uporabil instrument neposrednih pogajanj, ki ga zakonodaja omogoča. Toda uporaba neposrednih pogajanj za aktualni projekt, ki je rezultat dvomljivih postopkov, bi bila nedvomno vprašljiva. Kako torej naprej, ko je tako kompleksen projekt časovno praktično neizvedljiv? Na generalnem sekretariatu vlade vztrajajo, "da se bodo aktivnosti v zvezi s prenovo hotela še naprej izvajale v smeri, da bi bila prenova hotela zaključena do začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU-ju."

Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona
Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona

V kolikšni meri je to izvedljivo, je ob vseh zapletih težko predvideti, stroka pa opozarja, da bi se bilo v tem primeru najustrezneje vrniti k predpisanim postopkom. "Na srečo se je v tem primeru to odkrilo pred začetkom gradnje, ki bo tako lahko ponovno izhajala iz rešitve, ki je bila kot najboljša prepoznana v transparentnem natečajnem postopku," si vrnitev k prvotnemu projektu obetajo na Zbornici za arhitekturo in prostor.