Vrbanova domačija iz Brodov v Poljanski dolini. Foto: Šola Prenove
Vrbanova domačija iz Brodov v Poljanski dolini. Foto: Šola Prenove

Brez zavzetih in ozaveščenih lastnikov bodo namreč objekti propadali in naša kulturna dediščina izginjala, sporočajo podeljevalci priznanj.

Podelitve so se udeležili skoraj vsi lastniki 17 projektov, ki so prišli v ožji izbor. Komisija je na koncu nagradila tri. Priznanje za prenovo arhitekture je prejela Slavica Peternel, lastnica Vrbanove domačije iz Brodov v Poljanski dolini (avtor projekta je arhitekt Aleš Hafner, Gea Consult, d. o. o., iz Škofje Loke), priznanje za prenovo notranjosti in opreme je šlo v roke Martine Gregori za prenovo hiše Pr'Govedar v Podkorenu (avtorji so arhitekta Špela Leskovic in Aleš Košak, AKSL arhitekti, d. o. o., Ljubljana), priznanje za prenovo in ohranjanje izvirne dejavnosti pa sta prejela Stanka in Stanko Novinc, lastnika Železolivarne Dvor iz Dvora pri Žužemberku.

Železolivarna Dvor iz Dvora pri Žužemberku. Foto: Šola Prenove
Železolivarna Dvor iz Dvora pri Žužemberku. Foto: Šola Prenove

Priznanja podeljujejo partnerji Šole prenove, da bi tako oddali svoj prispevek k razvojnemu ohranjanju slovenske arhitekturne dediščine in slovesno sklenili evropsko leto kulturne dediščine 2018.

Foto: Pr'Gavedarjo, slovenska tradicija s pečatom sodobnosti

Pomlad na področju varovanja kulturne dediščine
Na slovesnosti je med drugim spregovoril Silvester Gaberšček, vodja sektorja za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo. Dejal je, da lahko svečani dogodek podelitve priznanja lastnikom za uspešno prenovo imenujemo pomlad na področju varovanja, prenove in ohranjanja kulturne dediščine in tako spomnil na skorajšnjo 100-letnico novomeške pomladi, kulturno-umetniške manifestacije umetnikov iz leta 1920.

Kakšno arhitekturo puščamo našim zanamcem?
Prisotne je v uvodu pozdravil župan Mestne občine Novo mesto Tomaž Slak in ob tej priložnosti predstavil projekt tlakovanja starega mestnega jedra Novega mesta, ki predstavlja največji projekt prenove mesta v zadnjih 50 letih. Slavnostni govorec je bil še Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki se je vprašal, kakšno okolje in kakšno arhitekturo bo družba 21. stoletja pustila našim zanamcem.

Hiša Pr'Govedar v Podkorenu. Foto: Šola Prenove
Hiša Pr'Govedar v Podkorenu. Foto: Šola Prenove

Poročilo ocenjevalne komisije je podala njena predsednica Živa Deu, ki se je v imenu vseh partnerjev Šole prenove vsem 17 lastnikom objektov kulturne dediščine zahvalila za kakovostno prenovo. Skupaj z direktorjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernejem Hudolinom, pa sta jim izročila spominske zahvale.

Partnerji Šole prenove so Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Združenje zgodovinskih mest Slovenije ter Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana.