Ko je bil Francis Kéré star sedem let, je moral zapustiti svojo rodno vas Gando v Burkina Fasu, ker v njej ni bilo šole. Trinajst let pozneje je s pomočjo tesarske štipendije odpotoval v Nemčijo – že takrat je sanjal o tem, da se bo nekoč vrnil in zgradil učilnice, ki jih v njegovem otroštvu ni bilo. In točno to je tudi storil. Foto: EPA
Ko je bil Francis Kéré star sedem let, je moral zapustiti svojo rodno vas Gando v Burkina Fasu, ker v njej ni bilo šole. Trinajst let pozneje je s pomočjo tesarske štipendije odpotoval v Nemčijo – že takrat je sanjal o tem, da se bo nekoč vrnil in zgradil učilnice, ki jih v njegovem otroštvu ni bilo. In točno to je tudi storil. Foto: EPA

"Intuitivno ve, da pri arhitekturi ne gre samo za predmet, ampak za cilj; ne za izdelek, ampak za proces," je izbiro nagrajenca danes utemeljila žirija v Chicagu. Dodala je, da Kéréjeve "zgradbe, za in s skupnostmi, izhajajo neposredno iz teh skupnosti – v ustvarjanju, materialih, programih in edinstvenih značajih".

Samo zato, ker si bogat, ne bi smel zapravljati z materialom. Čeprav si reven, moraš še vedno poskusiti ustvarjati kakovost. Vsak si zasluži kakovost, vsak si zasluži razkošje, vsak si zasluži udobje.

Francis Kéré

Kéré (1956) je v prvem odzivu za New York Times priznal, da ga je nagrada ganila do solz. "Še vedno ne morem verjeti. Z ustvarjanjem na področju arhitekture sem si prizadeval, da bi svojim ljudem prinesel kakovostno arhitekturo," je še dejal.

Graditelj šol v Afriki
Ko je bil Francis Kéré star sedem let, je moral zapustiti svojo rodno vas Gando v Burkina Fasu, ker v njej ni bilo šole. Trinajst let pozneje je s pomočjo tesarske štipendije odpotoval v Nemčijo – že takrat je sanjal o tem, da se bo nekoč vrnil in zgradil učilnice, ki jih v njegovem otroštvu ni bilo. In točno to je tudi storil: njegova prva zgradba – in odskočna deska njegove kariere – je bila osnovna šola Gando leta 2001. (Ker se je zavedal, da v vasi ni elektrike in posledično klimatskih naprav, je predvidel strateško razporejena okna, ki omogočajo nedirektno sončno svetlobo in pretok zraka.)

Osnovna šola v Gandoju, ki ji je arhitekt leta 2008 dodal tudi prizidek. Foto: Francis Kere/Pritzker Architecture Prize
Osnovna šola v Gandoju, ki ji je arhitekt leta 2008 dodal tudi prizidek. Foto: Francis Kere/Pritzker Architecture Prize

Kéré je torej avtor številnih stavb, posebej zgradb javnega značaja, kot so vaške knjižnice, zdravstveni centri, javne dvorane in seveda šole v domovini in drugod po Afriki, med drugim v Maliju, Keniji in Ugandi. To je tip stavbe, ki je včasih veljal za "preskromnega" za Pritzkerjevo nagrado, ki je pogosto šla v roke avtorjev kultnih stavb.

Sodeloval je tudi pri projektih v ZDA in Nemčiji. Med drugim je zaslovel s svojim sodelovanjem pri projektu Operna vas Afrika zdaj že pokojnega nemškega režiserja Christopha Schlingensiefa.

Inštitut za tehnologijo v Burkina Fasu (BIT). Foto: Francis Kere/Pritzker Architecture Prize
Inštitut za tehnologijo v Burkina Fasu (BIT). Foto: Francis Kere/Pritzker Architecture Prize

Zagovornik vernakularne arhitekture
Ker Kéré zagovarja uporabo gline, blata in drugih lokalnih naravnih materialov, njegov pristop k arhitekturi tudi krepi lokalne skupnosti in se odziva na okoljsko krizo. Letošnja Pritzkerjeva nagrada je tako tudi potrditev t. i. vernakularne arhitekture, ki se odziva na potrebe lokalnega podnebja, materialov in gradbenih tradicij.

A čeprav vedno tesno sodeluje z lokalnimi obrtniki, Kéré pravi, da je večkrat naletel na ostro nasprotovanje v povezavi z izbiro materialov. Vaščani, na primer, niso bili navdušeni nad uporabo tradicionalnih glinenih opek, čeprav so bile okrepljene s cementom – prepričani so bili namreč, da bi se struktura iz jekla in stekla bolje postavila po robu vremenskim razmeram. Celotno kariero se tako spopada z ljudmi, ki idejo napredka pomešajo z uporabo modernih materialov za vsako ceno. "Še vedno obstaja prepričanje, da je vse, kar je lokalno, primitivno. Recimo, da 90 odstotkov ljudi gradi z glino, ampak jo še vedno vidijo kot material "za reveže". Če imajo na razpolago več denarja, iščejo druge materiale."

"Zahodni svet s svojim načinom komuniciranja sporoča, da so najboljše stvari z Zahoda. Zato so najboljše tudi v očeh drugih, ki ne upoštevajo, da lokalni materiali lahko predstavljajo rešitev za okoljsko krizo in najboljšo alternativo, kar se tiče družbenogospodarskega razvoja."

"Če uporabljaš več naravnih materialov, bolj podpiraš lokalno gospodarstvo in izobraževanje, kar ljudi navdaja s ponosom." Foto: EPA
Projekt Village Opera, ki ga gradijo v Laongu v Burkina Fasu. Foto: Francis Kere/Pritzker Architecture Prize
Projekt Village Opera, ki ga gradijo v Laongu v Burkina Fasu. Foto: Francis Kere/Pritzker Architecture Prize

"Upam, da bom lahko spremenil paradigmo, da bom lahko spodbudil ljudi, da sanjajo in tvegajo. Samo zato, ker si bogat, ne bi smel zapravljati z materialom. Čeprav si reven, moraš še vedno poskusiti ustvarjati kakovost. Vsak si zasluži kakovost, vsak si zasluži razkošje, vsak si zasluži udobje. Povezani smo in vse nas skrbi podnebje, demokracija in pomanjkanje," je žirija citirala arhitekta.

Pritzkerjeva nagrada velja za najprestižnejšo nagrado v arhitekturi; vredna je 100 tisoč ameriških dolarjev. V preteklosti so jo med drugim prejeli Zaha Hadid, Rem Koolhaas, Norman Foster in Peter Zumthor. Lani sta jo prejela Francoza Anne Lacaton in Jean-Philippe Vassal.

Dejstvo, da gre letos Pritzkerjeva nagrada arhitektu, ki prihaja iz afriške države, po besedah dolgoletne direktorice nagrade in zdajšnje dekanice madridske fakultete za arhitekturo in dizajn Marthe Thorne kaže na "pozitiven razvoj arhitekture in Pritzkerjeve nagrade same". "Arhitekture ni več mogoče gledati le kot objekte v pokrajini. Arhitekti lahko in morajo biti transformativni," je še dejala.