Športni center Trebelno, Kontra arhitekti d. o. o. Foto: Miran Kambič
Športni center Trebelno, Kontra arhitekti d. o. o. Foto: Miran Kambič

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju je od danes na ogled razstava Arhitektura v lesu danes za jutri. Na 80 panojih je prikazana trajnostna uporaba lesa tako v konstrukciji samih stavb kot v notranji opremi. Razstava, ki bo na ogled do 30. aprila, predstavlja tipologijo različnih arhitektur: od lesenih izobraževalnih stavb, športnih dvoran, eno in več stanovanjskih hiš do turističnih objektov, kjer je les uporabljen na najrazličnejše načine.

Najsijajnejši projekti lanskega leta
Med predstavljenimi projekti so tudi arhitekturne realizacije, ki so v letu 2020 prejele nacionalno nagrado naj lesena gradnja 2020. Nagrado sta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ‒ direktorat za lesarstvo in agencija Spirit Slovenija podelila tretje leto zapored. Poleg tega so na razstavo uvrščeni projekti, ki so nominirani za mednarodno nagrado na področju arhitekture Mies van der Rohe 2022 in projekti letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada, biroja Jereb in Budja arhitekti.

Hiša C: Igor Martinjak, Iva Pauzar. Foto: Miran Kambič
Hiša C: Igor Martinjak, Iva Pauzar. Foto: Miran Kambič

Material, prijazen do okolja in uporabnikov
Porast rabe lesa kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov. Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa, vrsto konstrukcije in načinom gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. Les ob nastajanju in v obdobju uporabe skladišči ogljikov dioksid, prav tako je pri predelavi lesa potrebne manj energije kot pri drugih materialih. Gradnja z lesom je hitrejša, energetsko učinkovitejša in bivalno prijaznejša od klasične gradnje.

Prav tako ima bivanje v stiku z lesom veliko pozitivnih lastnosti, saj lesene stavbe nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja ustvarjalnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Vrtec Pedenjped: Maja Ivanič, Anja Planinšček in Andraž Intihar. Foto: Miran Kambič
Vrtec Pedenjped: Maja Ivanič, Anja Planinšček in Andraž Intihar. Foto: Miran Kambič

Pomembno je razumeti pomen kakovostno grajenega prostora, ki razvija estetske in funkcionalne standarde bivalne kulture v sozvočju z najsodobnejšo tehnologijo, z okoljem in podnebnimi spremembami, so zapisali organizatorji razstave. Tudi pobuda Evropske komisije Novi evropski Bauhaus za pospešitev zelene preobrazbe postavlja arhitekturo in arhitekte v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

Razstava je nastala pod pokroviteljstvom direktorata za lesarstvo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javne agencije Spirit Slovenija v sodelovanju s partnerji.