Danska kraljica Margareta in župan odeneja Peter Rahbaek Juel (na desni) na odprtju Andersenovega muzeja. Foto: EPA
Danska kraljica Margareta in župan odeneja Peter Rahbaek Juel (na desni) na odprtju Andersenovega muzeja. Foto: EPA

Otvoritvene slovesnosti za muzej, ki je stal 52 milijonov evrov, se je udeležila kraljica Margareta II. Danska.

Arhitekturna reinterpretacija Vžigalnika
Kot je na sredinem odprtju muzeja povedal Kuma, je bila njegova zamisel za arhitekturno stvaritev "podobna Andersenovi metodi, ko se majhen svet nenadoma razširi v širno vesolje". Zasnovo muzeja je navdahnila Andersenova Vžigalnik, v kateri je izvotljeno drevo prehod v čarobni podzemni svet. Kar dve tretjini muzeja iz lesa in stekla se tako nahajata pod zemljo, zgradba pa je obdana z velikim vrtom s tlakovanimi potkami in rastlinjem v obliki živih mej. Konceptualna ideja je bila, da zgradba otroke popelje v njihov čarobni svet, ki je v dialogu z labirintom "magičnega vrta".

Z muzejem, ki so ga v glavnem financirali z zasebnimi sredstvi, upajo, da so se približali srčiki Andersenovega pravljičnega sveta. Arhitekturni biro je skušal "ustvariti čim manj pravih kotov", češ da rampa, ki povezuje stavbe in vrt, simbolizira vmesni prostor, prehodnost. "Gre za proces, za potovanje, kakršno naredita Mala morska deklica in Grdi raček. Ves čas smo hoteli ohraniti občutek nenehnega gibanja," je pojasnil programski direktor muzeja Henrik Lübker.

Muzej se razteza na 5600 kvadratnih metrih in med drugim obsega hišico za otroke, podzemni muzej in
Muzej se razteza na 5600 kvadratnih metrih in med drugim obsega hišico za otroke, podzemni muzej in "čarobni vrt". Foto: Kengo Kuma Associates/Cornelius Vöge
Tkalec najbolj žalostnih pravljic

Od revnega otroštva do statusa najslavnejšega skandinavskega literata svojega časa
Hans Christian Andersen se je rodil leta 1805 v družini čevljarja in perice. Dečkovo otroštvo v provincialnem Odenseju je bilo tako revno, da ga starša nista mogla poslati v šolo, ampak sta pričakovala, da se bo raje izučil kakšne obrti. Sramežljivi fant se menda ni znal vklopiti med vrstnike, se je pa zato (kot je pozneje napisal v svoji avtobiografiji) naučil številnih danskih ljudskih zgodb od bolnic norišnice, v kateri je delala njegova babica.

Po težkem otroštvu je odšel v Køebenhavn, kjer mu je eden od direktorjev Kraljevega gledališča omogočil šolanje. Po študiju je potoval po domovini in Evropi, Afriki in Mali Aziji. Umrl je v Køebenhavnu kot ugleden pisatelj in častni profesor.

Podpisal se je po več kot 200 pravljic; med njimi so Mala morska deklica, Grdi raček, Deklica z vžigalicami in Cesarjeva nova oblačila. Za razliko od bratov Grimm dogajanja ni postavljal v davni "nekoč" ali "za devetimi gorami", ampak v København svoje sodobnosti ter čarobnost vdahnil vsakdanjim predmetom in okolju. Jezik je uporabljal na način, ki je spominjal na ustno izročilo, obenem pa zgodb ni oropal osebnega pripovedovalca. Pravljice so bile prevedene v več kot 150 jezikov. Andersen je napisal tudi osem pesniških zbirk, šest romanov, 50 iger in več kot 20 potopisov.

Andersenov muzej je bil eden najambicioznejših in najdražjih danskih muzejskih projektov v zadnjih letih. Foto: Kengo Kuma Associates/Cornelius Vöge
Andersenov muzej je bil eden najambicioznejših in najdražjih danskih muzejskih projektov v zadnjih letih. Foto: Kengo Kuma Associates/Cornelius Vöge

Andersenove pravljice se odlikujejo po čarobni domišljiji, ki je mitski svet združevala z resničnostjo. Z blago ironijo in dobrohotnostjo je obenem ves čas opozarjal tudi na zlo.

Pri 62 letih je obiskal Odense; na čast njegovemu prihodu so osvetlili celo mesto in pripeljali pevski zbor. "Srečna zvezda visi nad menoj," je nekoč zapisal. "Tisoči bi si jo zaslužili bolj kot jaz; pogosto ne morem razumeti, zakaj sem bil izmed mnogih jaz izbran. Toda če bi ta zvezda kdaj zašla, pa čeprav ta trenutek, bodi tako – še vedno lahko rečem, da je sijala in da sem dobil velik delež."

"Cilj ni bil povzemanje Andersenovih pravljic, pač pa ponazoriti, kako dobro jih vsi poznamo in napeljati na poglobljeno branje Andersena," je komentiral Torben Grøngaard Jeppesen, ki je na čelu Mestnih muzejev Odenseja. Foto: Kengo Kuma Associates/Cornelius Vöge