Ta območja so bila po obsegu že prava mala mesta. Danes, ko so obalna mesta preplavljena s turisti in pogosto s slabimi arhitekturnimi rešitvami, postaja podeželje vse bolj priljubljeno. Na preizkušnji pa sta tako naravna kot kulturna dediščina, ki jima je treba zagotoviti kakovostno uporabo.

Vedno bolj pa si želimo kakovostnega ambienta, kjer bomo preživeli dopust. Tovrstne ureditve morajo svojo pozornost usmeriti na regionalne značilnosti in prostorske vrednote, pri tem pa vključevati tradicionalne elemente načina življenja in dela. Prednost naj bi pri revitalizaciji imeli zapuščeni objekti in naselja.

Istra kot otok
"Če govorimo o Istri, gre za izjemno zanimiv in poseben kompleksen prostor. Mate Dolenc je pač zapisal, da je Istra otok. Otok, ker ima eno svojo specifično kulturo, zgodovino, eno povezanost in eno identiteto, ki jo Istrani, čeprav so doživeli marsikaj, da so doživeli tudi selitve prebivalstva, na neki način še vedno gojijo in vsaj intelektualni sloj se je zaveda. Se ne čutijo ne del Hrvaške, Slovenije, vedo, da so hkrati kozmopolitski in hkrati samosvoji," poudarjaMiha Dešman, profesor na Katedri za urbanizem Fakultete za arhitekturo.

Medtem ko je pretežno uravnan obalni pas intenzivno izrabljen in razvit, gričevnato podeželje zaostaja v razvoju. Zaradi tega se pojavlja depopulacija, propadanje stavbnega fonda, uničevanje tipične arhitekture in zaraščanje kulturne krajine z gozdom. S primernim razvojnim programom in učinkovito rabo tal lahko zmanjšamo razvojne razlike med pokrajinama iste regije.

Sonja Ifko, profesorica na Katedri za urbanizem Fakultete za arhitekturo, meni, da gre za eno najpomembnejših identitetnih območij, da ne gre samo za pomembno arhitekturo posamezne stavbe, gre za naselja, tipično krajino, kulturno krajino, tista, ki je ključen element tudi turizma, ki je del življenja v vsakem delu prostora, Istra zagotovo predstavlja izjemen prostor, ki sta ga oblikovala tako narava kot človek. Vse te interakcije so tiste, ki delajo ta prostor drugačen, unikaten in privlačen za turiste.

Avtentična arhitektura izginja
Avtentično podeželje Istre z ohranjeno arhitekturo, kulturo in običaji izpolnjuje vse pogoje za razvoj nemnožičnega turizma, pri tem pa je pomembna integracija tamkajšnjega prebivalstva. Kljub vsem pogojem so danes nekatere vasi povsem opustošene, od njih so ostale le ruševine, kulturna krajina pa je propadla. Po zgledu drugih slovenskih krajev so tudi tam konec 80. let začela nastajati spalna naselja v območju suburbanizacije. Obnovijo se le redke hiše, večinoma se začnejo graditi velike hiše mestnega videza z vpadljivimi pročelji in visokimi zaščitnimi ograjami. V približno četrtini istrskih naselij je delež nenaseljenih stanovanj večji od 45 odstotkov.

Trajnostni turizem v vzponu
Turizem, ki je postal eden osrednjih izzivov tudi za arhitekte in načrtovalce prostora, ima kot hitro rastoča gospodarska panoga poleg ekonomskega tudi pomemben okoljski, socialni in kulturni vpliv. Posledica širjenja zavesti o ohranjanju in varovanju naravnega okolja, povečanja kulturne senzibilnosti in vrste strateških okoljevarstvenih dokumentov je, da se v razvoju turizma vse več pozornosti posveča uvajanju trajnostnih principov in t. i. trajnostnega turizma.

"Ni več samo tista klasična dodelana hotelska soba nekaj, kar je pojem za vse, kar si turist želi, ampak ravno avtentičnost – tisto, kar odraža identiteto lokacije, arhitekturni elementi, drugi vizualni elementi identitete se lahko dogajajo v ambientu, ki ga ponujamo turistu. To prinaša izjemno dodano vrednost. Tudi pri nas najdemo veliko teh elementov, je pa treba iti v to strateško. Denimo hrvaška Istra je šla zelo strateško v te usmeritve, zaznala jih je kot močno prednost in skozi sistemske rešitve vpeljuje turistično ponudbo," dodaja Aleksandra Brezovec s Fakultete za turistične študije Turistika iz Portoroža.