Osrednja tema letošnjega bienala oblikovanja je kriza na področju informacij. Foto: Janez Klenovšek/MAO

BIO 26 poteka pod naslovom Skupno znanje, ukvarja pa se s krizo na področju informacij in njenih vplivov na državljanstvo ter z vlogo in potencialom sodobnega oblikovanja pri vzpostavljanju znanj in resnic ter pri ponovni osmislitvi infosfere. Kriza na področju informacij je nekaj, kar se nas dotika vsak dan, pravi Geisler. "V današnjem preobilju informacij človek težko predela tolikšno količino, kar olajša pot različnim propagandam. Poleg tega je veliko dezinformacij, in če stvari ne poznamo dobro, jim lahko preprosto verjamemo."

Oblikovanje, še posebej grafično, pa ima že od vsega začetka nalogo prevajati informacije in znanje v nekaj pomenljivega oz. vizualizirati zapletene vsebine. Poleg tega oblikovanje nasploh danes ni več tako produktno usmerjeno, ampak je šel razvoj bolj v sistematični pristop. Eden od razlogov, da to temo obravnavajo prav v Ljubljani, je tudi zgodovina samega bienala, ki se je iz razstave dobro oblikovanih izdelkov razvil v eksperimentalno platformo za nove pristope v oblikovanju, ki se danes zdijo bolj relevantni.
Geisler razume pojem skupno znanje na eni strani kot znanje, ki ga imajo ljudje v določeni skupnosti in si ga med seboj delijo. Poleg tega nosi izraz v sebi tudi idejo splošnega znanja skupnosti. Želijo doseči, da dostop do znanja in izobrazba ne bi bila privilegij ter da bi bili viri znanja dostopni čim širše, poudarja.

BIO 26 želi z vključevanjem vsebin, struktur in deležnikov najti nove načine, odkriti potenciale, predstaviti projekte ter raziskati koncepte in sisteme, s katerimi bi razdiralni informacijski kaos spremenili v ustvarjalne zbirke znanja.

Pogovor s Thomasom Geislerjem

Drugi oblikovalski maraton bo v Ljubljani potekal do nedelje, na njem pa sodelujejo skupine, katerih projekti so se na prvem oblikovalskem maratonu maja v Ljubljani izkazali za najboljše. Končni projekti bodo v sklopu BIO 25 predstavljeni v sodelujočih ustanovah, osrednja razstava bo na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

Na prvem oblikovalskem maratonu je 88 sodelujočih, ki so bili izbrani na odprtem pozivu, v 18 skupinah v sodelovanju z uglednimi oblikovalci in mentorji iz šestih različnih institucij za produkcijo in prenos znanja – knjižnice, muzeja, univerze, doma za starejše občane, botaničnega vrta in časopisne hiše – ustvarjalo kreativne rešitve za konkretne izzive teh institucij.

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) postavlja izziv, kako lahko izmenjava znanja med NUK-om in zunanjimi deležniki odpre dostop do zbirke in ji doda novo vrednost, Moderna galerija in MSUM, kako se lahko obiskovalci poistovetijo z osnovno fizikalnostjo plesa v Začasnem slovenskem plesnem arhivu v MSUM in Univerza v Ljubljani izziv, ali lahko z novim programom za produkcijo znanja spodbudimo izmenjavo med fakultetami in pripadniki civilne družbe na novo opredelimo hierarhična razmerja ter pripomoremo k vrednotenju vsakdanjika študentov oziroma profesorjev.

BIO 26 se bo sklenil 9. februarja 2020. Foto: MAO

Ob Centru aktivnosti Fužine v Domu za starejše občane premišljujejo, kako ponovno misliti upokojitev, ob Botaničnem vrtu Ljubljana, kako ustvariti živo banko semen, ob časopisni hiši Delo izziv, kako spremeniti časopisni arhiv v deležnika v medijski krajini, ki bo pripomogel k revalvaciji časopisnih institucij.

V kurirano razstavo v MAO so vključeni že obstoječi, tako zgodovinski kot sodobni projekti. Foto: MAO

Šesterico projektov, ki so napredovali v naslednjo fazo oblikovalskega procesa, je izbrala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo direktor londonskega Muzeja oblikovanja Deyan Sudjic, kustosinja v Muzeju oblikovanja Vitra Amelie Klein, profesorica filozofije in umetnosti na londonskem Royal College of Art Johhny Golding, raziskovalec novih oblik inovacij Aleš Pustovrh in kustosinja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanj (MAO) Maja Vardjan.

Projekte bodo finančno podprli za nadaljnji razvoj v validirane prototipe, instalacije, storitve ali sisteme, ki bodo predstavljeni v okviru bienala oblikovanja.

V kurirano razstavo v Muzeju arhitekture in oblikovanja so vključeni že obstoječi, tako zgodovinski kot sodobni projekti. Ta po kustosovih besedah ponuja vpogled v to, kako in kje je lahko oblikovanje aktivno na področju informacij in komunikacij. Studii, kot sta Superflux ali Forensic Architecture, z oblikovalskimi sredstvi različne informacije vizualizirajo tako, da jih razume širše občinstvo.

V uvodnem delu se razstava posveča predstavitvi krize na področju informacij, v nadaljevanju pa bo predstavila hierarhični model: podatki – informacije – znanje – modrost. Piramida, ki bo predstavljena kot preprost vizualni koncept, bo prikazala, kako se premikamo z ene ravni na drugega, kako podatek predelamo v informacijo, iz nje ustvarimo znanje ter na koncu dosežemo modrost, pravi Geisler.

Bienale oblikovanja bo potekal do 9. februarja, kustos Geisler pa ga uresničuje s kustosinjo, oblikovalko in novinarko Aline Lara Rezende.