T. i. mišji bunker so zgradili med letoma 1971 in 1980. Foto: Wikipedia Commons
T. i. mišji bunker so zgradili med letoma 1971 in 1980. Foto: Wikipedia Commons

Poskusi zaustavitve rušenja
Zgradbo laboratorija berlinske univerzitetne bolnišnice bodo na željo upravljavca, torej univerzitetnega kliničnega centra Charité Berlin, porušili v jesenskih mesecih. To znamenito stavbo v brutalističnem slogu sta zasnovala Gerd in Magdalena Hänska, zgradili pa so jo med letoma 1971 in 1980. Nagnjene stranske fasade in prezračevalne cevi, ki štrlijo iz njih, ji dajejo svojevrsten futuristični videz.

Posebna gradbena struktura onemogoča, da bi v tej zgradbi osmislili koncept kakšne drugačne uporabe njenih prostorov. Foto: Wikipedia Commons
Posebna gradbena struktura onemogoča, da bi v tej zgradbi osmislili koncept kakšne drugačne uporabe njenih prostorov. Foto: Wikipedia Commons

Več glasov sicer poziva proti rušenju te zgradbe v brutalističnem slogu, med drugim je bila zagnana spletna peticija za njeno ohranitev. Med nasprotniki rušenja je tudi več profesorjev Svobodne univerze in znanih arhitektov iz Nemčije, Avstrije in Švice, z njimi se strinja tudi berlinski deželni urad za spomeniško varstvo.

Jedrska podmornica, ki je pobegnila iz pekla?
Ne glede na to, da zgradbo laboratorija nekateri opisujejo kot "jedrsko podmornico, ki je pobegnila iz pekla", ali da drugi menijo, da je to preprosto "najgrozljivejša zgradba povojnega modernizma v Nemčiji", gre za nepogrešljiv del dediščine nemške prestolnice. Arhitekti in umetnostni zgodovinarji trdijo, da gre za brutalistično mojstrovino, ki si zasluži spomeniško varstvo.

"Zaradi posebne gradbene strukture stavbe ni bilo mogoče osmisliti kakšnega koncepta vnovične uporabe," so po pisanju spletne strani Deutschlandfunk Kultur sporočili z univerzitetne klinike. Poleg zgradbe laboratorija bodo porušili še sosednjo, v kateri ima svoje prostore inštitut za higieno in okoljsko medicino. Na Charitéju so dodali še, da bo na tej lokaciji v kampusu, ki nosi ime po Benjaminu Franklinu, nato zrasel raziskovalni kompleks.

Strokovnjaki pa po drugi strani opozarjajo, da ima t. i. mišji bunker "težavno energijsko učinkovitost" in da vsebuje dele iz azbesta, vendar so s tem za zdravje škodljivim gradbenim materialom obdane zgolj grelne cevi, ne pa tudi gradbena konstrukcija, piše na uradni spletni strani mesta Berlin.