Plečnikovo dediščino in njegove načrte na Hrvaškem predstavlja razstava, ki so jo postavili v jugovzhodnem stolpu Dioklecijanove palače. Prvi del postavitve je namenjen vrtnemu paviljonu na Brionih, ki ga predstavlja z izvirnimi načrti in fotografijami. Drugi se posveča dediščini in nerealiziranim projektom Jožeta Plečnika na Hrvaškem.

Postavitev z naslovom Plečnik na Brionih/Plečnik na Hrvaškem je nastala v sodelovanju Plečnikove hiše v Ljubljani in Rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki je pridobil donacijo Lojzeta Gostiše. V njej so med drugim javnosti neznani izvirni načrti paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov, med njimi zadnji Plečnikovi portreti, posneti jeseni 1956.

Razstavo so pripravili Marijan Rupert in Žiga Cerkvenik z rokopisnega oddelka NUK-a ter kustosinja Ana Porok, ki je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane odgovorna za Plečnikovo dediščino. Kot pravijo, je Gostiševa zbirka fotografij izvrsten dokument časa, ki na zelo neposreden in celo oseben način prikaže Plečnikov lik in delo v času nove, spremenjene družbene ureditve. Kaže, kako je arhitekt kot velik umetnik ostal do konca zavezan le svojim profesionalnim in estetskim načelom. Skupaj z drugim Plečnikovim gradivom iz Gostiševega arhiva pomeni nov pomemben dodatek k poznavanju Plečnika v njegovi zadnji ustvarjalni dobi.

Dragoceno je tudi Gostiševo osebno pričevanje o okoliščinah, ki so spodbudile izvedbo paviljona na Brionih, simboličnega Plečnikovega testamenta.

Gostiša je Plečniku posredoval prošnjo preživelih borcev Slovenije, da bi izdelal načrt za vrtno lopo, ki so jo nameravali pokloniti Josipu Brozu - Titu. Odpeljal ga je tudi na Brione, da si je ogledal lokacijo. Prvi načrt vrtne lope, ki ga je zasnoval Plečnik, ni bil realiziran. Načrtoval je okrogel antični tolos, katerega stebri bi se menjavali z antropomorfnimi kariatidami, vrh pa bi kronal vzpenjajoči se konj. Vendar pa se zataknilo pri iskanju kiparjev. Po mavčnem modelu je Plečnik spoznal, da ne bo dobil umetnika, ki bi bil sposoben antične stilizacije, kakršno je želel.

Zato je po nekaj poskusih zamenjave kariatid z ornamentalnimi stebri v celoti spremenil zamisel. Nov načrt je realiziralo podjetje Naravni kamen pod vodstvom Milana Pertota. Sodelovali so kiparji Frančišek Smerdu, Ivan Sajovic ter Marija in Stane Keržič, rezbar Jože Lapuh in slikar France Mihelič, avtor mozaika na obodu lope. Gradnjo je vodil arhitekt Tone Bitenc, dolgoletni Plečnikov asistent. Poleti 1956 je bila lopa zgrajena. Gostiša je na Brione ponovno pripeljal Plečnika, da si je ogledal svojo zadnjo v življenju uresničeno mojstrovino. V Plečnikovi hiši so razstavo odprli januarja 2017.