V novi stavbi bodo tri dvorane, ki bodo sprejele po 1800, 700 in 500 poslušalcev. Foto: BIG studio
V novi stavbi bodo tri dvorane, ki bodo sprejele po 1800, 700 in 500 poslušalcev. Foto: BIG studio

Med 19 finalisti natečaja je bil sicer tudi slovenski biro Bevk Perović Arhitekti, ki je na koncu zasedel tretje mesto.

Predlog slovenskega biroja Bevk Perović Arhitekti, ki se je uvrstil na tretje mesto. Foto: Bevk Perović Arhitekti
Predlog slovenskega biroja Bevk Perović Arhitekti, ki se je uvrstil na tretje mesto. Foto: Bevk Perović Arhitekti

Navodila natečaja so bila: srce stavbe, torej glavna dvorana, mora ustrezati merilom 21. stoletja, tako po prostorskih in vizualnih parametrih kot tudi po akustičnih kapacitetah. Stavba mora biti dom za oba osrednja praška orkestra: Praški simfonični orkester (FOK) in Češke filharmonike. Prav tako bodo morali pod svojo streho najti prostor za glasbeni oddelek mestne knjižnice in dodatne prireditvene oz. ustvarjalne prostore.

Prav tako so si naročniki zamislili kavarno ali restavracijo na strehi, s katere se odpira razgled na celotno Prago. Streha bo vizualno tudi podaljšek novega trga, ki ga bodo oblikovali pred zgradbo. Nova gradnja ob reki Vltavi bo pomenila prvi korak revitalizacije okoliša Bubny–Zátory. Vltavska filharmonija (Vltavská Filharmonie) bo, napovedujejo Čehi, novo kulturno središče tako za prestolnico kot tudi za celotno državo.

Gradnja po trenutnih načrtih ne bo dokončana pred letom 2032. Foto: BIG studio
Gradnja po trenutnih načrtih ne bo dokončana pred letom 2032. Foto: BIG studio

"Poskušali smo si zamisliti filharmonijo kot prispevek h kultnemu praškemu horizontu. Hoteli smo vzpostaviti povezavo med streho nove zgradbe in reko," je pojasnil Bjarke Ingels, direktor danskega biroja. Nova zgradba bo odražala tok reke Vltave, pravi, in v arhitekturi dosegla to, kar je Bedřich Smetana v glasbi ustvaril s svojo slavno simfonično skladbo Vltava, delom cikla Moja domovina.

Zakaj Praga sploh potrebuje novo filharmonijo?
V Pragi kake nove večje koncertne dvorane za simfonično glasbo niso gradili že vsaj sto let. Zadnja tovrstna noviteta, Smetanova dvorana, je vrata odprla konec leta 1912. Dvořákova dvorana v palači Rudolfinum je še starejša – datira v leto 1885. Obe dvorani sta bili seveda v preteklosti že prenovljeni, a ostajata historični arhitekturi in "ne moreta izpolniti vseh potreb 21. stoletja ali, kar je še pomembneje, vseh potreb simfonične glasbe", kot se je izrazil Ondřej Boháč, direktor praškega inštituta za načrtovanje in razvoj (IPR).

"Praga se hoče uveljaviti ne samo kot mesto spomenikov, ampak tudi kot mesto navdihujočih kulturnih prireditev. Ustanovitev nove filharmonije Vltava bo okrepila in podprla te načrte."

Na mednarodni natečaj se je prijavilo 115 kandidatov iz 25 držav. Foto: BIG studio
Na mednarodni natečaj se je prijavilo 115 kandidatov iz 25 držav. Foto: BIG studio

Praški župan Zdeněk Hřib je na predstavitvi izbranega projekta pripomnil, da je bil danski predlog od samega začetka njegov najljubši, predvsem zato, ker prinaša nekaj, kar je Pragi do zdaj manjkalo. "Prostor bo živ od strehe do reke – na terase se bo dalo dostopati naravnost s trga, zato bodo v stavbi lahko uživali vsi, tudi tisti, ki niso privrženci klasične glasbe." Všeč mu je tudi, da bo stavba "v Prago pritegnila drugo vrsto turistov – takšne, ki pridejo zaradi kulture, ne samo zaradi poceni alkohola. Naše mesto potrebuje sodobno arhitekturo, ki bo skromno dopolnjevala delo naših prednikov."