Razstavo v Celju soorganizirajo Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani, Uprava Praškega gradu, Kabinet predsednika Češke republike ter Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Foto: Mestna občina Celje
Razstavo v Celju soorganizirajo Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani, Uprava Praškega gradu, Kabinet predsednika Češke republike ter Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Foto: Mestna občina Celje

Jože Plečnik (1872‒1957) se je neizbrisno vgradil v zgodovino Prage in češke arhitekture. Ne le kot arhitekt, temveč tudi kot profesor na praški Umetnoobrtni šoli.

Odprtja razstave se je udeležil češki veleposlanik Juraj Chmiel, ki se je vpisal tudi v knjigo gostov. Foto: Mestna občina Celje
Odprtja razstave se je udeležil češki veleposlanik Juraj Chmiel, ki se je vpisal tudi v knjigo gostov. Foto: Mestna občina Celje

Razstava izpostavlja to pomembno praško poglavje Plečnikovega življenja in ustvarjanja. Na začetku spomni na njegovo prijateljstvo z ustanoviteljem češke moderne Janom Kotero, ki se je porodilo v času njunega študija v mojstrski šoli profesorja Otta Wagnerja na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju. In tudi na opus, ki ga je Plečnik ustvaril v času svojega delovanja na Dunaju do leta 1911.

Največji del razstave je posvečen Plečnikovi prenovi Praškega gradu, kjer je v dialogu s predsednikom in ustanoviteljem republike Tomašem Garriguom Masarykom in njegovo hčerjo Alice Masarykovo uredil zunanjščino in grajske vrtove, poleg tega opozarja na intervencije, s katerimi je Plečnik prispeval k današnji podobi ograde v letni rezidenci predsednika republike v Lanih.

Sprehod ob Ljubljanici je v teh dneh kot sprehod po Plečnikovi Pragi

Sklenitev praškega obdobja s cerkvijo Srca Jezusovega
Seveda pa ni mogoče mimo monumentalne sakralne zgradbe cerkve Srca Jezusovega na Vinohradih, s katero se je Plečnikovo udejstvovanje v Pragi zaključilo. Na koncu so omenjeni še Plečnikovi češki učenci, povečini znameniti predvojni in povojni arhitekti, ki so ostajali zvesti varuhi in promotorji njegove dediščine tudi v težkih časih socialističnega obdobja.

Omenjeni so tudi Plečnikovi slovenski učenci na ljubljanski univerzi, ki so z ustvarjanjem v duhu svojega mojstra prispevali k povojni podobi slovenske prestolnice. Na zadnjem panoju je na ogled še orientacijski zemljevid Ljubljane, na katerem so označene Plečnikove zgradbe, ki so posejane po prestolnici. Pano pa obiskovalce spomni še na nenavadno odmevnost Plečnikovega dela, ki je je deležno po vsem svetu.

Razstavo Plečnik in Praga, ki je bila pred tem na ogled v Ljubljani, lahko v Celju obiščete do 22. februarja.