Rimski zid leta 1940. Foto: MGML / Plečnikova zbirka
Rimski zid leta 1940. Foto: MGML / Plečnikova zbirka

Sporočilo pričujoče razstave lahko razumemo kot premislek, da pri Plečniku ne gre zgolj za kompozicijo posameznih elementov, ampak sta zanj v prvi vrsti pomembna prostor in koncept.

Maruša Zorec

Razstava Prostorski koncepti Plečnikovih prenov, ki se odpira danes, povzema dveletno raziskovanje študentov Fakultete za arhitekturo, ki so pod mentorstvom Maruše Zorec, Uroša Rustje in Andraža Keršiča odkrivali in proučevali različne Plečnikove prenove spomenikov v odprte javne prostore.

Ob razstavi, ki poudarja sodobnost pristopov, dolgoročno rabo in premišljenost Plečnikovih prenov, si bodo obiskovalci v družbi avtorjev razstave – Maruše Zorec in Andraža Keršiča – lahko na treh ljubljanskih prizoriščih ogledali Plečnikove posege, ki so jih odkrivali študenti. Raziskave in razmisleki strokovnjakov bodo izšli tudi v obliki kataloga, ki bo pospremil okroglo mizo januarja 2022.

Radikalne prenove propadajoče dediščine
Polje raziskovanja študentov, ki so proučevali raznovrstnost Plečnikovih posegov v dediščino, so bili izbrani javni prostori Šance, Križanke in Rimski zid ter Plečnikove prenove sakralne arhitekture. Po Keršičevih besedah so z raziskavami gradiva in izrisom tlorisov, prerezov, fasad in prostorskih zasnov skušali razumeti, kako je Plečnik s svojo arhitekturo transformiral obstoječe. Zanimali so jih koncepti, s katerimi je prostore, objekte in fragmente odpiral in vpenjal v nov prostorsko-časovni kontekst.

Šance: Plastenje obstoječega in novega zidu, vhod na Šance. Foto: Andraž Keršič
Šance: Plastenje obstoječega in novega zidu, vhod na Šance. Foto: Andraž Keršič
Fragment cerkve sv. Jerneja v Šiški. Foto: Andraž Keršič
Fragment cerkve sv. Jerneja v Šiški. Foto: Andraž Keršič

Ob prihodu v Ljubljano se je Plečnik poleg urejanja mestnih prostorov zavzel za propadajoče spomenike, ruševine in nedostopne prostore, pretesne za potrebe uporabnikov ter jih z radikalno prenovo in sodobnim konceptualnim pristopom preuredil v zaključene kompozicije. Spomeniki so se zato ohranili in danes prav zaradi njegovih intervencij delujejo kot neločljiva spomeniška celota, sta v besedilu ob razstavi zapisala njena avtorja.

Vizija odprtega prostora za vse
Pri prenovah je Plečnik večinoma sodeloval z umetnostnim zgodovinarjem in konservatorjem Francetom Steletom, pozneje pa z njegovim učencem Nacetom Šumijem. Plečnikove kompozicije z novimi javnimi programi oblikujejo večplasten odprt prostor, namenjen vsem. Z ruševin Šanc je odprl razglede na mesto, Rimski zid je s preboji in parkovno ureditvijo vpel v živi organizem hitro rastočega predmestja, nekdaj popolnoma zaprt križevniški samostan pa je radikalno odprl, gradiral ravni in velikost javnih prostorov ter ga z mladimi uporabniki na novo osmislil kot živo srce mestne četrti, sta naštela profesorja.

Konceptualna vrnitev k zgodnjemu krščanstvu
Posebno poglavje Plečnikovega ustvarjanja predstavljajo sakralni prostori, ki izražajo prvinsko enakost cerkvenega občestva. Ta je bila običajna v prostorih zgodnjekrščanskih cerkva, ki jih je Plečnik obiskal med potovanji po Italiji in Istri. Tak cerkveni prostor, ki je bil pred drugim vatikanskim koncilom radikalno drugačen, zasledimo v številnih zasnovah in prenovah cerkva znotraj njegovega opusa, sta med drugim še zapisala Maruša Zorec in Keršič.

Raziskave, aksonometrije, sheme in nekatere prvič izrisane načrte Plečnikovih projektov, ki so jih pripravili študenti, spremljajo arhivski posnetki in izvirni načrti. Razstava bo odprta do 16. januarja.